Jedro

Za odločanje o vračilu kapitalskega denarnega vložka, s katerim delavka ni vstopila v skupni poslovni delež podjetja, delovno sodišče ni pristojno.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Kranju.

Obrazložitev

Tožeča stranka je dne 30.4.2004 vložila pri Okrožnem sodišču v Kranju (sicer nesklepčno) tožbo proti toženi stranki V., s katero je predlagala sodišču, da ugotovi, da ji pripada znesek 1.369,80 EUR v protivrednosti SIT na račun manj izplačanih plač po potrdilih - zadolžnicah, ki predstavljajo vrednostni papir, izdanih s strani tožene stranke v letu 1992, ker na nezakonit način ni bila uvrščena in vpisana v sodni register Okrožnega sodišča v Kranju kot solastnica enotnega poslovnega deleža zaposlenih in bivših zaposlenih, kljub njeni pravočasni in pravilni pristopni izjavi z dne 22.6.1994. Okrožno sodišče v Kranju se je s sklepom z dne 7.5.2004, opr. št. P 246/2004-2 izreklo za stvarno nepristojno. Sprejelo je stališče, da izvira terjatev tožeče stranke, ki je predmet tožbenega zahtevka, iz njenega delovnega razmerja pri toženi stranki, zato je odstopilo zadevo v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, Oddelek v Kranju.

Navedeno sodišče pristojnosti ni sprejelo in je z dopisom z dne 10.2.2005, opr. št. Pd 163/2004 Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije predlagalo, da na podlagi drugega odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS - prečiščeno besedilo, št. 36/2004 - ZPP) odloči v sporu o pristojnosti. V svojem predlogu poudarja, da gre v obravnavani zadevi za premoženjske pravice, za katere je podana stvarna pristojnost okrožnega sodišča, saj se predmet spora nanaša na postopek lastninjenja tožene stranke in uvrstitev tožnice v seznam družbenikov enotnega poslovnega deleža. Za odločanje v tej zadevi je stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Kranju.

Delovna sodišča so specializirana sodišča in so pristojna za reševanje samo tistih sporov, za katere zakon tako določa. Ti spori so taksativno našteti - določeni - v 4. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 in 20/98 - ZDSS), in med temi spori niso navedeni spori, izhajajoči iz lastninskega preoblikovanja podjetij. Tožnica v predmetnem sporu zahteva ugotovitev pravice do vračila kapitalskega denarnega vložka, s katerim ni vstopila v skupni poslovni delež tožene stranke.

Tožbeni zahtevek torej ne temelji na premoženjskih oziroma drugih posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem iz 2. alinee 4. člena ZDSS, zato bi bilo delovno sodišče pristojno odločati v tem sporu samo v primeru 7. točke omenjenega člena. Po tej določbi so delovna sodišča pristojna za tiste individualne delovne spore, ko je takšna njihova pristojnost izrecno določena v posebnih zakonih. Ker pa Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki je bil podlaga za oblikovanje pravne skupnosti imetnikov enotnega poslovnega deleža v družbi V., pristojnosti delovnega sodišča ni določil, je pravilno stališče delovnega sodišča, da gre med strankama za civilno pravno razmerje in za spor iz tega razmerja.

Razmerja, ki so nastala med delavci in pravnimi osebami v fazi lastninskega preoblikovanja podjetij, so premoženjska razmerja, ki temeljijo na predpisih o lastninjenju, predpisih o obligacijskih razmerjih in na predpisih o vrednostnih papirjih. Pravice in obveznosti strank, ki izvirajo iz teh razmerjih zato niso pravice, ki bi jih lahko označevali kot "posamične pravice in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem". To je tudi razumljivo, saj tožeča stranka v tem sporu ne nastopa v svojstvu delavca zoper delodajalca, pač pa kot upnik iz naslova zakonsko preoblikovanega kapitalskega denarnega vložka v terjatev do tožene stranke.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je zato odločilo, kot je razvidno iz izreka (drugi odstavek 25. člena ZPP).