Jedro

Ker je bilo v pravdnem postopku s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da predlagateljica v stanovanju nima statusa uporabnika, je bil njen predlog v nepravdnem postopku utemeljeno zavrnjen. Po 20. členu ZSR lahko utemeljeno zahteva, da se ga določi za imetnika stanovanjske pravice le tisti, ki je uporabnik stanovanja.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog predlagateljice, da se jo določi za imetnico stanovanjske pravice na stanovanju.

Sodišče druge stopnje je pritožbo predlagateljice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Proti pravnomočnemu sklepu sodišča druge stopnje je vložila predlagateljica pravočasno revizijo in v njej uveljavljala revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. V spornem stanovanju živi predlagateljica že od leta 1984. Ves čas je poravnavala vse stroške, ki so v zvezi z uporabo stanovanja nastajali. V pravdnem postopku je res izpovedala, da z imetnico stanovanjske pravice ni živela v skupnem gospodinjstvu, vendar pa se takrat pravnega pomena skupnega gospodinjstva ni zavedala. Sicer pa je predlagateljica vložila predlog za določitev imetnika stanovanjske pravice prej, predno je nasprotni udeleženec vložil tožbo na izpraznitev stanovanja. S tem, da je nepravdno sodišče odločilo šele potem, ko je bilo v pravdnem postopku že pravnomočno ugotovljeno, da predlagateljica v stanovanju nima statusa uporabnice, je predlagateljici onemogočilo uveljavljati njene pravice v nepravdnem postopku. Sicer pa bi moralo sodišče upoštevati, da gre za dva različna postopka in da je predlagateljica svoj predlog, ki je bil vložen pri nepravdnem sodišču, utemeljevala z določbo 20. člena ZSR. Reviziji naj se ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje naj se razveljavita, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

V skladu z določbama 390. in 400. člena ZPP, v zvezi s 37. členom ZNP je bila revizija vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila ter Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil. Revizija ni utemeljena.

Med udeležencem je bil v teku pravdni postopek, v katerem je nasprotni udeleženec kot stanodajalec zatrjeval, da predlagateljica nima pravice do nadaljnje uporabe stanovanja in da se mora zato iz stanovanja izseliti. Stanodajalec je tožbo vložil na podlagi določbe 5. odstavka 18. člena ZSR, v pravdnem postopku pa je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno in s pravnomočno sodbo opr. št. VI P , z dne 27.3.1991, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v ... opr. št. II Cp odločeno, da se je dolžna predlagateljica iz spornega stanovanja izseliti in ga praznega oseb in stvari izročiti nasprotnemu udeležencu. O tem, da predlagateljica v spornem stanovanju nima statusa uporabnika je bilo tedaj že odločeno s pravnomočno sodno odločbo. Zato se predlagateljica v reviziji, s katero izpodbija sklep nepravdnega sodišča, neutemeljeno sklicuje na določbo 20. člena ZSR, saj po tej določbi lahko utemeljeno zahteva določitev imetnika stanovanjske pravice le uporabnik stanovanja. Ker predlagateljica to ni, je bil njen predlog utemeljeno zavrnjen.

Iz navedenih razlogov so v izpodbijanem pravnomočnem sklepu sodišča druge stopnje določbe ZSR pravilno uporabljene. Ker v postopku pred nižjima sodiščema tudi ni prišlo do absolutne bistvene kršitve določb ZPP iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, na katero mora revizijsko sodišče na podlagi 386. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP paziti po uradni dolžnosti, je revizijsko sodišče revizijo predlagateljice kot neutemeljeno zavrnilo (393. člen ZPP v zvezi z 400. členom ZPP in 37. členom ZNP).