Jedro

Predlog za vpis povečanja osnovnega kapitala temelji na skupščinskem sklepu, ki ga je sprejel dne 20. 4. 2022 A. A. kot edini družbenik subjekta vpisa. Začasna odredba, ki po presoji sodišča prve stopnje predstavlja oviro za predlagani vpis, in ki je bila izdana 26. 7. 2022, torej več kot tri mesece po že sprejetem skupščinskem sklepu, že zaradi učinkovanja navedene sodne odločbe, ki ne more ustvarjati učinkov za nazaj, ne more imeti vpliva na že izvedena dejanja in že sprejete odločitve. Dejstvo je namreč, da je subjekt vpisa po edinem družbeniku o dokapitalizaciji že odločil. Zato kasneje izdana začasna odredba na že sprejeti skupščinski sklep ne more imeti relevantnega vpliva in ne more predstavljati ovire za predlagani vpis.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II.Subjekt vpisa in udeleženka krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru udeleženke zoper predlagani vpis in zavrnilo predlog predlagatelja z dne 22. 4. 2022 za vpis povečanja osnovnega kapitala iz 7.500,00 EUR na 87.500,00 EUR, za vpis vstopa novega družbenika B. d.o.o. in za vpis spremembe velikosti pri poslovnem deležu družbenika A. A. pod zap. št. 274738 iz višine 100 % na višino 8,57 % (I. točka izreka). Odločilo je še, da vsak udeleženec v postopku krije sam svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2.Proti temu sklepu se pritožuje subjekt vpisa. V pritožbi uvodoma izpostavlja, da je sodišče prve stopnje ravnalo nepravilno, ko je C. C. štelo kot udeleženko tega postopka. Slednja ni oseba, katere pravice bi bile lahko z dokapitalizacijo prizadete, zaradi česar je bilo vročanje predloga za vpis in listin, ki so priložene predlogu, njej, popolnoma napačno, prav tako slednja ne more biti stranka pritožbenega postopka.

Subjekt vpisa opozarja na pravno situacijo, v kateri je bil slednji ob vložitvi predloga za povečanje osnovnega kapitala ter je izpolnjeval vse pogoje za vpis povečanja. Sodišče je prejelo ugovor udeleženke, o katerem je odločilo in zaradi izpolnjevanja zakonskih predpostavk vpisalo povečanje osnovnega kapitala. V času vložitve ugovora udeleženke nobena začasna odredba, ki bi dokapitalizacijo omejevala ali prepovedovala, ni bila vpisana, zaradi česar je bil ugovor udeleženke neutemeljen. Šele nekaj mesecev kasneje pa je udeleženka v drugem postopku dosegla izdajo začasne odredbe, torej šele po tem, ko je bilo s sklepom z dne 25. 5. 2022 o ugovoru že odločeno. Sedaj sodišče po več kot letu dni zavrne predlog predlagatelja za vpis spremembe - povečanja osnovnega kapitala zaradi okoliščin, ki so nastale več mesecev po tem, ko je bil vpis povečanja osnovnega kapitala predlagan in je bilo zaradi izpolnjevanja vseh zakonskih pogojev o njem že odločeno. Sodišče je s svojim ravnanjem povzročilo nevzdržno pravno situacijo, ki strankam tega postopka ne zagotavlja nobene pravne varnosti, nasprotno, ustvarja ji pravno nevarnost in gre v bistvenem za arbitrarno postopanje sodišča. Ob postopanju sodišča na način, kot ga izvaja prvostopno sodišče z izdajo sklepa z dne 8. 8. 2023 v predmetni zadevi, gre namreč razbrati, da lahko kasneje izdana začasna odredba vpliva na stanje stvari, o kateri je že bilo odločeno, saj je potrebno presojati pogoje za vpis v času odločanja o vloženem predlogu. Udeleženka je imela možnost, da bi kakršnokoli omejitev glede izvedbe dokapitalizacije predlagala pravočasno, torej predno je predlagatelj vložil predlog, pa tega ni storila. Pravočasno je predlagala le začasno odredbo na prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža, s katero si je zavarovala svoj pravni položaj, in ki jo je predlagatelj v celoti spoštoval. Naknadno in kasneje izdano zavarovanje pa ne more poseči za nazaj v že izvedene in sprejete skupščinske sklepe, o katerih je sodišče ob predložitvi predloga za vpis povečanja tudi že odločilo. Izdano zavarovanje - začasna odredba z dne 26. 7. 2022 lahko vpliva le na morebitne nove predloge za vpis povečanja osnovnega kapitala, ki bi bili predlagani po njeni izdaji in vpisu v sodni register, nikakor pa ne more posegati v pravni položaj predlagatelja vpisa za nazaj, v mesec april 2022, ko je predlagatelj predlagal in tudi že vpisal povečanje osnovnega kapitala.

Odločitev o povečanju osnovnega kapitala je korporacijska, upravljalska odločitev, ki se, ker gre za enoosebno družbo z omejeno odgovornostjo, vpiše v knjigo sklepov. Do sprejema take odločitve je družbenik upravičen zato, ker je nosilec vseh upravičenj iz poslovnega deleža, torej tudi upravljalskega upravičenja kot upravičenja sodelovalne narave. Zato začasna odredba povečanja osnovnega kapitala družbe ne more preprečiti. Tudi višje sodišče jasno zapiše, da družbenika v upravljalskih, korporacijskih pravicah ni mogoče omejiti, saj bi se s tem poseglo v pravno poslovne odločitve pravne osebe - družbe z omejeno odgovornostjo, ki pa je samostojen civilnopravni subjekt. Slednje pomeni, da je samostojen nosilec pravic in obveznosti, ločen od družbenikov in ima torej lastno pravno sposobnost. Družba D. d.o.o. je samostojna pravna oseba, ki v postopku dokapitalizacije nastopa samostojno, še bolj pomembno pa je to, da v postopku, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Mariboru pod III P 270/2021 (v nadaljevanju postopek III P 270/2021), v katerem je bila izdana začasna odredba z dne 26. 7. 2022, slednja ni stranka postopka, niti stranka zavarovanja. Udeleženka zoper družbo ni uperila tožbe, niti zoper njo ni predlagala nobenega zavarovanja, zaradi česar pomeni poseg ali omejevanje poslovnih odločitev družbe oziroma finančnega poslovanja poseg v njene pravno zavarovane pravice.

Po stališču pritožbe so popolnoma nepomembne za ugotavljanje dejanskega stanja v predmetni zadevi navedbe udeleženke o delitvi skupnega premoženja, saj tudi v kolikor se bo izkazalo, da je poslovni delež v znesku 7.500,00 EUR skupno premoženje, bo ta delež ostal nedotaknjen in bo lahko udeleženka na njem vpisala svoje stvarno upravičenje. Povsem neresnične so tudi njene navedbe, da naj bi E. E. oškodoval družbo F. d.o.o. kot tudi to, da je slednja posebno premoženje udeleženke. Temu nikakor ni tako, saj je družba F. d.o.o. v dokapitaliziranem delu prav tako skupno premoženje, to je v deležu 84,29 %, saj sta E. E. in C. C. družbo dokapitalizirala z denarnim vložkom, ki ga je pridobil slednji iz svojega dela. Ne predlagatelj tega postopka kot tudi ne A. A. ni nikoli in z ničemer zaobšel začasne odredbe, saj je delež osnovnega kapitala v višini 7.500,00 EUR nedotaknjen. Nihče ne more E. E. preprečiti, da v svojem življenju, potem ko je razvezan od C. C., ustvarja novo premoženje. Tako je slednji kupil družbo B. d.o.o., ki je bilo na trgu ustanovljeno podjetje, kakor bi lahko kupil katerokoli družbo. Njegov interes je bil, da z vlaganjem novega svežega kapitala v družbo D. d.o.o., ki ga slednja za rast potrebuje, vanjo vloži nova denarna sredstva z vplačilom novega vložka. To niso sredstva udeleženke, ampak sredstva tistega, ki podjetje dokapitalizira.

Poleg vsega do sedaj navedenega je treba upoštevati tudi, da je povečanje osnovnega kapitala taka korporacijska operacija, v kateri kot stranki sodelujeta družba in tretja oseba, ki prevzema osnovni vložek in s tem obveznost vplačila (stvarnega ali denarnega) vložka v povečan osnovni kapital. To se pravno realizira z vpisno izjavo oziroma s sklenitvijo t.i. vpisne pogodbe, ki je specifičen institut korporacijskega prava. Dotedanji imetniki poslovnih deležev pri sklepanju vpisne pogodbe ne sodelujejo, niso njene stranke, zato zanje iz tega naslova ne nastajajo nikakršne pravice ali obveznosti. Oni so kot nosilci članskih upravičenj v razmerju do družbe upravičeni sprejeti le sklep o tem, da se osnovni kapital družbe poveča ter na kakšen način in pod kakšnimi pogoji. S tem se zgolj uresničujejo upravljalska upravičenja iz poslovnega deleža, ki pa seveda nimajo pomena razpolaganja s poslovnim deležem, še manj pa odločanje o povečanju osnovnega kapitala pomeni, da obstoječe, njim pripadajoče poslovne deleže odsvajajo ali obremenjujejo. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter da se predlagana dokapitalizacija dovoli. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3.Nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo pritrjuje sprejeti odločitvi sodišča prve stopnje in predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Kot bistveno za odločitev v predmetni zadevi opozarja, da je na podlagi predlagane spremembe vpisa z dne 22. 4. 2022, zoper zakonitega zastopnika predlagatelja vpisa, direktorja A. A., ki je tudi družbenik subjekta vpisa, v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Mariboru III P 270/2021 dne 6. 5. 2022 vložila predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim je med drugim predlagala, da Okrožno sodišče v Mariboru A. A. naloži, da ne sme spremeniti velikosti poslovnega deleža zap. št. deleža 274738 v višini 100 % v družbi D. d.o.o., še zlasti, da ne sme sprejeti kakršnegakoli skupščinskega sklepa, ki bi posegel v velikost poslovnega deleža. Udeleženka poudarja, da bi vsaka drugačna odločitev registrskega, pa tudi pritožbenega sodišča, ki bi bila v nasprotju z začasno odredbo, ki je namenjena ravno hitremu in začasnemu zavarovanju pravic udeleženke, pomenila ravnanje v škodo udeleženke. Ponavlja, da je E. E. kot prvotni družbenik poslovni delež dne 15. 6. 2021 v celoti prenesel na A. A. Ker družba D. d.o.o. predstavlja skupno premoženje udeleženke in E. E., je ta s premoženjem razpolagal brez soglasja udeleženke. Posledično so bile z dokapitalizacijo na podlagi sklepa, ki ga je sprejel A. A., kršene pravice udeleženke, saj tako razpolaganje A. A. predstavlja protipravno razpolaganje s premoženjem, ki spada v skupno premoženje zakoncev, za katerega A. A. ni imel soglasja. Ob upoštevanju, da je sodišče že s sklepom III P 207/2021 z dne 12. 1. 2022 ugotovilo, da je bil A. A. v slabi veri že v času sklenitve pravnega posla, ki ga s tožbo v pravdnem postopku izpodbija udeleženka, in da je E. E. v preteklosti že izvedel ravnanja, s katerimi je oškodoval udeleženko in njen delež na skupnem premoženju, ne more biti nobenega dvoma, da namerava A. A. tudi sklep o dokapitalizaciji družbe sprejeti v slabi veri in po navodilih E. E., pri čemer gre za miselni konstrukt slednjega, ki bo na podlagi dokapitalizacije družbe, kljub prepovedi obremenitve in odsvojitve poslovnega deleža (posredno), vstopil v družbo D. d.o.o. in si v njej zagotovil kapitalski delež ter žel sadove, ki izvirajo iz večinskega lastništva družbe. Udeleženka zato meni, da je začasna odredba z omejitvijo korporacijskih upravičenj edinega družbenika družbe, ki spada v skupno premoženje, nujno in edino možno sredstvo, ki bi lahko preprečilo, da v času postopka pred sodiščem ne bi prišlo do ravnanj, ki bi povzročila, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4.Pritožba je utemeljena.

5.V obravnavani zadevi je registrsko sodišče odločalo o predlogu subjekta vpisa za vpis povečanja osnovnega kapitala. Temu je ugovarjala C. C., ki ji je registrsko sodišče priznalo status udeleženke, ker je menilo, da bi lahko bila s predmetnim vpisom prizadeta v svojih pravicah. Slednja je med drugim zatrjevala, da je dne 16. 11. 2021 zoper E. E., ki je zakoniti zastopnik subjekta vpisa, in A. A., ki je imetnik 100 % poslovnega deleža subjekta vpisa in njegov zakoniti zastopnik, vložila tožbo na razveljavitev Pogodbe o odsvojitvi in odplačnem prenosu poslovnega deleža pri subjektu vpisa, podredno na ugotovitev ničnosti navedenega pravnega posla. V postopku II P 270/2021 si je pridobila tudi začasni odredbi, ki A. A. nalagata prepoved odtujitve ali obremenitve 100 % poslovnega deleža v subjektu vpisa, kakor tudi, da A. A. ne sme storiti ničesar, kar bi lahko povzročilo škodo C. C., in sicer ne sme spremeniti velikosti poslovnega deleža zap. št. 274738 v višini 100 % v družbi D. d.o.o., še zlasti, da ne sme sprejeti kakršnegakoli skupščinskega sklepa (bodisi o povečanju ali zmanjšanju osnovnega kapitala), ki bi posegel v velikost prej navedenega poslovnega deleža v višini 100 %. Udeleženka meni, da bi vpis predlaganih sprememb zanjo pomenil nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode, sodna odločba, s katero v pravdnem postopku zasleduje zavarovanje svoje terjatve, pa bi bila neizvršljiva.

6.Z izpodbijanim sklepom je registrsko sodišče ugovoru udeleženke zoper predlagani vpis ugodilo in predlog predlagatelja z dne 22. 4. 2022 za vpis povečanja osnovnega kapitala iz 7.500,00 EUR na 87.500,00 EUR, za vpis vstopa novega družbenika B. d.o.o. in za vpis spremembe velikosti pri poslovnem deležu družbenika A. A. iz višine 100 % na višino 8,57 % zavrnilo. Izpodbijano odločitev je sprejelo z obrazložitvijo, da med strankama ni sporno dejstvo, da udeleženka v postopku III P 270/2021 izpodbija Pogodbo o odsvojitvi in odplačnem prenosu poslovnega deleža z dne 15. 6. 2021, s katero je bil izveden prenos 100 % poslovnega deleža nekdanjega zakonca udeleženke E. E. na A. A. Glede na zatrjevanja udeleženke, da A. A. in E. E. delujeta usklajeno in ne zasledujeta poštenih ciljev, pač pa posegata v pravni položaj udeleženke, saj bi bila v primeru predmetne dokapitalizacije zaradi različnega usklajenega izigravanja s strani prej navedenih oseb oškodovana, je sodišče presodilo, da bi lahko v primeru izpodbijanega vpisa prišlo do velike stopnje in obsega kršitve pravic udeleženke.

7.Presoja sodišča prve stopnje temelji na stališču, da oviro za predlagani vpis predstavlja zaznamba pravnomočnega sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru III P 270/2021 z dne 26. 7. 2022. Registrsko sodišče je izhajalo iz vsebine navedene začasne odredbe, zaznamovane v sodnem registru, s katero je sodišče A. A. prepovedalo, da ne sme storiti ničesar, kar bi lahko povzročilo škodo udeleženki, in sicer ne sme spremeniti velikosti poslovnega deleža zap. št. 274738 v višini 100 %, še zlasti ne sme sprejeti kakršnegakoli skupščinskega sklepa (bodisi o povečanju osnovnega kapitala ali zmanjšanju osnovnega kapitala), ki bi posegel v velikost poslovnega deleža z zap. št. 274738 v višini 100 %. Po stališču sodišča prve stopnje je namen začasne odredbe v ohranitvi trenutnega stanja, kjer je A. A. imetnik 100 % poslovnega deleža družbe. Začasna odredba z omejitvijo korporacijskih upravičenj edinega družbenika družbe, ki spada v skupno premoženje, je nujno in edino možno sredstvo, ki po presoji sodišča lahko prepreči, da v času postopka pred sodiščem ne bi prišlo do ravnanj, ki bi povzročila, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. Predmetna dokapitalizacija pa bi kljub izdani začasni odredbi spremenila stanje v družbi in s tem izničila namen zavarovanja ter zmanjšala ali izničila pomen korporacijskih upravičenj, ki gredo imetniku predmetnega poslovnega deleža. Vpis predlagane spremembe, s katero bi A. A. izvedel dokapitalizacijo z vstopom novega družbenika, ki je nesporno v 100 % lasti E. E., v tolikšnem deležu, da bo imel več kot 90 % vpliv na odločitve družbe in spremenil razmerje poslovnih deležev ter družbeno pogodbo, bi bil v nasprotju s pravnomočno začasno odredbo Okrožnega sodišča v Mariboru III P 270/2021 z dne 26. 7. 2022 in zaznambo prepovedi v sodnem registru. Temu ustrezno je sodišče prve stopnje zaključilo, da izdana začasna odredba Okrožnega sodišča v Mariboru III P 270/2021 z dne 26. 7. 2022, zaznamovana v sodnem registru, po njegovi presoji predstavlja oviro za predlagani vpis, ker niso izpolnjene druge materialnopravne predpostavke, ki jih za vpis v sodni register določa zakon.

8.Sodišče druge stopnje uvodoma kot neutemeljena zavrača pritožbena prizadevanja subjekta vpisa, da je sodišče prve stopnje C. C. neutemeljeno priznalo status udeleženke v postopku. V okoliščinah obravnavane zadeve, ko si udeleženka v postopku III P 270/2021 prizadeva za razveljavitev oziroma ugotovitev ničnosti Pogodbe o odsvojitvi in odplačnem prenosu poslovnega deleža z dne 15. 6. 2021, s katero je bil izveden prenos 100 % poslovnega deleža nekdanjega zakonca udeleženke E. E. na A. A. in ki temelji na zatrjevanju, da je E. E. protipravno razpolagal s premoženjem, ki spada v skupno premoženje zakoncev ter da skupščinski sklep, ki ga je A. A. sprejel dne 20. 4. 2022, predstavlja poizkus kršitve udeleženkinih pravic v smeri oškodovanja njenega deleža na skupnem premoženju, se za pravilno izkaže presoja sodišča prve stopnje, da bi bile s predlaganim vpisom prizadete pravice C. C., zato ji gre status udeleženke predmetnega registrskega postopka.

9.Pritrditi pa je pritožbi subjekta vpisa, da je materialnopravno zmotna presoja sodišča prve stopnje, da začasna odredba, izdana v postopku III P 270/2021 z dne 26. 7. 2022, zaznamovana v sodnem registru, predstavlja oviro za predlagani vpis.

10.Ko registrsko sodišče odloča o zahtevku za vpis (v obravnavanem primeru povečanja osnovnega kapitala) v sodni register, presoja zgolj izpolnjenost pogojev za vpis, določenih v 34. členu Zakona o sodnem registru (v nadaljevanem ZSReg) in 37. členu Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register.

11.Kot izhaja iz ugovora udeleženke zoper predlagani vpis, slednja konkretno ne zatrjuje, da kateri od pogojev za vpis, določenih v 34. členu ZSReg, ni izpolnjen, pač pa zavzema stališče, da bi vpis predlagane spremembe nasprotoval začasnim odredbam, izdanim v pravdnem postopku III P 270/2021, udeleženki pa bi povzročil nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo.

12.Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, predlog za vpis povečanja osnovnega kapitala temelji na skupščinskem sklepu, ki ga je sprejel dne 20. 4. 2022 A. A. kot edini družbenik subjekta vpisa. Začasna odredba, ki po presoji sodišča prve stopnje predstavlja oviro za predlagani vpis, in ki je bila izdana 26. 7. 2022, torej več kot tri mesece po že sprejetem skupščinskem sklepu, že zaradi učinkovanja navedene sodne odločbe, ki ne more ustvarjati učinkov za nazaj, ne more imeti vpliva na že izvedena dejanja in že sprejete odločitve. Dejstvo je namreč, da je subjekt vpisa po edinem družbeniku o dokapitalizaciji že odločil. Zato kasneje izdana začasna odredba na že sprejeti skupščinski sklep ne more imeti relevantnega vpliva in ne more predstavljati ovire za predlagani vpis.

13.Hkrati je potrebno izpostaviti dejstvo, da je začasna odredba, na kateri temelji udeleženkin ugovor zoper predlagani vpis, v postopku III P 270/2021, izdana v zavarovanje udeleženkinega zahtevka za razveljavitev oziroma ničnost Pogodbe o odsvojitvi in odplačnem prenosu poslovnega deleža, kar pomeni, da tudi če bo udeleženka v postopku uspela, učinki izdane sodbe ne bodo (sami po sebi) imeli relevantnega vpliva na skupščinski sklep, na katerem temelji predlagani vpis. Skupščinski sklep, ki predstavlja pravno podlago za predmetni vpis, velja in učinkuje, dokler ni ugotovljeno drugače.

14.Začasna odredba, ki jo je sodišče prve stopnje vzelo za podlago izpodbijane odločitve, zato torej ne more predstavljati materialnopravne ovire za predlagani vpis.

15.Kljub navedenemu pa po presoji sodišča druge stopnje ni mogoče zanemariti okoliščin obravnavanega primera, ki lahko imajo relevanten vpliv na utemeljenost predlaganega zahtevka za vpis.

16.Na podlagi trditev udeleženke:

- da subjekt vpisa, družba D. d.o.o., predstavlja skupno premoženje udeleženke in E. E.,

- da je E. E. protipravno, brez soglasja udeleženke razpolagal z njenim deležem navedene družbe in ga odsvojil A. A., slednji pa je bil ob sklenitvi pravnega posla v slabi veri,

- da je udeleženka vložila tožbo na razveljavitev oziroma ničnost Pogodbe o odsvojitvi in odplačnem prenosu poslovnega deleža v navedeni družbi,

- da sta A. A. in E. E. usklajeno zavržno delovala v škodo udeleženke in s ciljem zaobidenja začasnih odredb in da takšno ravnanje predstavlja prav skupščinski sklep, ki ga je sprejel dne 20. 4. 2022 A. A. in na podlagi katerega naj bi se izvedla predmetna dokapitalizacija,

17.se porajajo pomisleki o pravni učinkovitosti sklepa, ki ga je sprejel dne 20. 4. 2022 A. A. kot edini družbenik subjekta vpisa in na katerem temelji predlagani sklep za vpis povečanja osnovnega kapitala. Zatrjevane okoliščine namreč nakazujejo na morebitno ničnost sprejetega skupščinskega sklepa oziroma vzbujajo dvom, ali obstoji pravica oziroma pravno razmerje, ki je podlaga predlaganemu vpisu.

18.Sodišče druge stopnje je že v razveljavitvenem sklepu I Cpg 87/2023 z dne 13. 4. 2023 opozorilo, da bi moralo sodišče prve stopnje glede na okoliščine obravnavane zadeve presoditi obstoj morebitnih okoliščin, ki bi narekovale potrebo po uporabi določb postopka, določenih v 33. členu ZSReg.

19.V obravnavanem primeru bo torej glede na vse okoliščine zadeve potrebno presoditi, ali je odločitev registrskega sodišča o vpisu v sodni register odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje.

20.Sodišče druge stopnje še pripominja, da se udeleženka sama očitno dobro zaveda ustreznosti in potrebnosti ravnanj, s katerimi bi (bo) lahko uspešno nasprotovala predlaganemu vpisu, saj se je že v ugovoru z dne 10. 5. 2022 zoper predlagani vpis zavedala potrebe po uveljavljanju neveljavnosti skupščinskega sklepa, na katerem temelji predlagani vpis.

21.Glede na vse obrazloženo sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 39. člena ZSReg). Sodišče prve stopnje bo o predlogu in ugovoru udeleženke zoper predlagani vpis moralo odločiti v že nakazani smeri.

22.V izogib vsakršnim nejasnostim glede stanja vpisov pri subjektu vpisa sodišče druge stopnje pojasnjuje, da mora iz sodnega registra glede na vsebino izpodbijanega sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo o predlaganem vpisu in predlog zavrnilo, izhajati stanje vpisov, kakršno je bilo pred vložitvijo predlaganega vpisa. Zaradi odločitve o razveljavitvi izpodbijanega sklepa in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje ne bo prišlo do spremembe registrskega stanja, ker bo moralo sodišče prve stopnje o predlogu za vpis ponovno odločiti.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 18. člena ZSReg, po katerem vsak udeleženec v postopku plača svoje stroške.