Jedro

Glede na dejstvo, da iz zapisnika o ogledu kraja dogodka, ki ga je sestavil osebno predsednik senata, ne izhaja višina jaška 5 cm, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih je pritožbeno sodišče ne more preizkusiti.

Izrek

I. Pritožbama tožene stranke in stranskega intervenienta se ugodi, izpodbijani del sodbe (prvi odstavek točke I izreka, točka II in točka III) se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče je izdalo sodbo, s katero je razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožniku v roku 15 dni plačati odškodnino v znesku 9.200,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 8. 2016 dalje do plačila. Kar je tožnik zahteval več iz naslova odškodnine (razlika do vtoževanih 15.500,00 EUR) je sodišče zavrnilo (I. točka izreka). V nadaljevanju je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati stroške postopka v višini 1.411,16 EUR, v roku 15 dni brezobrestno, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (II. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna priči A.A. plačati stroške pristopa na narok v znesku 7,20 EUR v roku 15 dni brezobrestno, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (III. točka izreka).

2. Tožena stranka vlaga pritožbo v delu, v katerem je sodišče odločilo, da mora tožena stranka plačati tožniku odškodnino v znesku 9.200,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 8. 2016 dalje do plačila ter plačati stroške v znesku 1.411,16 EUR ter stroške priče A.A. v znesku 7,20 EUR. Navaja, da je odločitev sodišča tako po temelju kot po višini nepravilna in tako vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po določbah 1. - 3. točke prvega odstavka 338. člena ZPP, torej zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in tožbeni zahtevek zavrne oziroma podrejeno, da sodbo spremeni in tožniku dosodi ustrezno nižjo odškodnino. Sodišče ugotavlja, da se je tožnik 7. 10. 2015 spotaknil ob kovinski pokrov, ki zapira jašek v tleh, pri tem padel in si poškodoval desno roko. Nadalje naj bi sodišče pri ogledu dne 16. 4. 2018 ugotovilo, da gre dejansko za oviro na tleh, ki presega višino 5 cm in ob zmanjšani pozornosti pri hoji povzroči padec, prav tako pa lahko nevarnost za padec posledično poškodbo predstavlja okolica ovire v tleh, ki ni prosta oziroma varna. Sodišče je na podlagi navedenega zaključilo, da je bila pot, po kateri je tožnik spornega dne hodil, nedvomno neustrezno urejena in je predstavljala nevarnost za padce, s čemer je bila tožena stranka nedvomno seznanjena, kar izkazuje obstoj njene krivdne odškodninske odgovornosti, ker ni poskrbela za varno pot tožnika in je s tem kršila predpise o varnosti in zdravju pri delu. Tožena stranka je dopustila, da so bile transportne poti, po katerih je tožnik spornega dne opravljal potrebo iskanja zapornikov, nevarno postavljene in neoznačene ovire, kar je pri tožniku povzročilo padec in posledično poškodbo. Sodišče je nepravilno ugotovilo dejansko stanje glede primernosti postavitve kovinskega pokrova, ki zapira jašek v tleh in naredilo napačen zaključek, da gre dejansko za oviro na tleh, ki ob zmanjšani pozornosti pri hoji povzroči padec. Tožena stranka je zatrjevala ter dokazala s fotografijami, da je kovinski pokrov, ki zapira jašek, na tleh in ob katerega se je spotaknil tožnik, visok 3 cm na strani, na kateri naj bi se tožnik spotaknil in 2 cm na drugi strani. Pokrov je označen z zeleno barvo in odstopa od barve tal. Sodišče je navedlo, da je pri ogledu ugotovilo, da kovinski pokrov presega višino 5 cm, vendar navedeno iz zapisnika o ogledu z dne 16. 4. 2018 ne izhaja, medtem ko predložene fotografije tožene stranke dokazujejo, da je pokrov nižji od 5 cm. Tudi tožnik v prvi pripravljalni vlogi navaja, da drži, da je kovinski pokrov od pohodne površine dvignjen le nekaj centimetrov, pri čemer zgolj laično ocenjuje na cca. 5 cm. V skladu z drugim odstavkom 37. člena Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, če so nivoji del delovnega prostora različni, mora delodajalec prehode med nivoji označiti. Rob višjega nivoja oziroma stopnice mora biti na zgornji strani označen s predpisanim znakom po vsej dolžini, širina označbe ne sme biti ožja od 5 cm. Iz navedenega izhaja, da površin, nižjih od 5 cm, ni potrebno označiti. Kljub temu je, kot izhaja iz fotografij, kovinski pokrov označen z zeleno barvo in odstopa od barve tal, prav tako pa ga zaradi njegove velikosti ni mogoče spregledati. Da ne gre za 5 cm in več visok jašek, kaže tudi dejstvo, da po tej poti vsakodnevno hodi večje število zaprtih oseb, inštruktorjev in pravosodnih policistov, pri čemer se pred škodnim dogodkom tožnika nihče ni poškodoval, saj gre za največ 3 cm visok prehod med nivojem, ki tudi z življenjsko izkustvenega vidika ne predstavlja večje nevarnosti za padec. Priča A.A. je sicer res izpovedala, da se je tudi sama že vsaj dvakrat spotaknila ob pokrov jaška, vendar se je pri tem uspel ujeti in ni bilo posledic. Ob večji nepazljivosti se človek lahko spotakne že ob nižji oviri. Tožnik bi moral biti pozoren, da se kakšna zaprta oseba ne skriva ali pripravlja kaj prepovedanega, vendar ni. Šlo je za tri manjkajoče zapornike. Sodna praksa je že zavzela stališče, da so neravnine v tleh, ki ustrezajo standardu normalne pohodne površine in so v mejah normalnega in sprejemljivega, nekaj običajnega in pričakovanega, o tem je zavzelo stališče že Vrhovno sodišče RS II Ips 85/2013. Tako je zaključek sodišča prve stopnje glede na postavljeno oviro materialnopravno napačen. Pot na delu, kjer je tožnik padel, še ustreza standardom normalne pohodne površine. Dejstvo, da se je tožnik spotaknil ob kovinski pokrov, se opotekel in padel, ter posledično z desno ramo silovito treščil v kovinski zabojnik, ki se je nahajal v neposredni bližini jaška, ne predstavlja odgovornosti tožene stranke. Med pokrovom in kovinskim zabojnikom ni vzročne zveze oziroma je ta lahko le posredna, kar pa bistveno zmanjšuje odgovornost tožene stranke. Poškodba je nastala zaradi lastnega napačnega ravnanja tožnika. V kolikor sodišče meni, da je podana protipravnost ravnanja tožene stranke, pa je prispevek tožnika k nastanku škode vsaj 80 %, saj tožnik, potem, ko je že našel vse zapornike, ni imel nobenega razloga več, da ne bi bil pazljiv na pohodno površino.

Tožena stranka izpodbija tudi odločitev sodišča glede višine prisojene odškodnine, ki je odmerjena previsoko. Prisojena odškodnina ni primerljiva z odškodninami dosojenimi za podobne primere, primere, ko so delovne zmožnosti oškodovanca za vnaprej bistveno okrnjene oziroma po poškodbi ne more opravljati več del, ki jih je pred škodnim dogodkom opravljal. Tožena stranka priglaša pritožbene stroške postopka.

3. Stranski intervenient podaja pritožbo zoper sodbo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava, saj sodišče ni pravilno upoštevalo dejanskega stanja in objektivnih dokazov v zvezi s poškodbo tožene stranke. Tožnik je poznal prostore, tudi jašek oziroma rob jaška, kjer je prišlo do nezgode. Sama hoja po pohodnih površinah ne more biti nevarna dejavnost. Tožena stranka ni mogla niti objektivno niti subjektivno ničesar storiti, da do nezgode ne bi prišlo, saj rob jaška obstaja od takrat, ko stoji stavba. Tožnikova sokrivda je vsaj 50 %. Prav tako so posamezne postavke iz naslova odškodnine previsoke, previsoka je odškodnina za bolečine, za strah, ter za zmanjšanje življenjskih aktivnosti. Stranski intervenient priglaša pritožbene stroške postopka.

4. Pritožbi tožene stranke in stranskega intervenienta sta utemeljeni.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v izpodbijanem delu v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče priznalo tožniku odškodnino v znesku 9.200,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 8. 2016 dalje do plačila, pri čemer je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za znesek 6.300,00 EUR. Sodišče je pri tem ocenilo, da je tožena stranka odgovorna za nastalo škodo v višini 80 %, tožnikov prispevek k nastali škodi pa je 20 %. Sodišče je tožniku priznalo škodo iz naslova telesnih bolečin v višini 6.000,00 EUR, ob upoštevanju njegovega soprispevka v višini 20 % pa 4.800,00 EUR. Za pretrpljeni strah je sodišče tožniku priznalo odškodnino v višini 1.500,00 EUR in ob upoštevanju njegovega 20 % soprispevka znaša odškodnina po odmeri sodišča 1.200,00 EUR. Iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja splošnih življenjskih aktivnosti je sodišče tožniku priznalo odškodnino v višini 4.000,00 EUR in ob ugotovljenem 20 % soprispevku znaša prisojena odškodnina 3.200,00 EUR. Skupno priznana odškodnina iz naslova nepremoženjske škode po odmeri sodišča je tako 11.500,00 EUR oziroma ob upoštevanju tožnikovega soprispevka 9.200,00 EUR.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zaradi razjasnitve okoliščin obravnavane nesreče pri delu v skladu z 220. členom ZPP opravilo ogled kraja nesreče, pri čemer je ogled kraja opravil predsednik senata B.B. in za tožečo stranko tožnik ter njegov pooblaščenec odvetnik C.C. iz Odvetniške družbe D. in za toženo stranko višja državna odvetnica E.E. in F.F., za stranskega intervenienta pa je ogledu prisostvoval G.G.. Iz listinske številke 43 - zapisnika o ogledu kraja poškodbe dne 16. 4. 2018 ob 10.30 uri izhaja, da so si vsi prisotni ogledali prostore in pot, po kateri je tožnik hodil in potem, ko niso bili prisotni vsi zaporniki, odšel le-te, ki so manjkali, iskati. Prisotni so se ustavili ob oviri v tleh (robniku oziroma jašku) in pogledali okolico jaška, pri čemer je bil ogled končan ob 10.50 uri. Iz listinske št. 44 tudi izhaja, da je sodišče očitno zapisnik o ogledu kraja poškodbe poslalo po mailu tako tožeči kot toženi stranki ter stranskemu intervenientu. Ob navedenem pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz zapisnika o ogledu kraja poškodbe ne izhajajo ugotovitve, na katerih temelji odločitev sodišča prve stopnje. Iz obrazložitve sodbe izrecno izhaja, da gre za oviro na tleh, ki presega višino 5 cm in ob zmanjšani pozornosti pri hoji lahko povzroči padec, to pa v zapisniku ni bilo ugotovljeno. Prav tako je sodišče navedlo, da iz vsega navedenega izhaja, da v obravnavanem primeru tožena stranka zavarovanja pohodnih poti ni izvajala, temveč je dopustila, da so bile na transportni poti, po kateri je tožnik spornega dne opravljal potrebno iskanje zapornikov, nevarno postavljene in neoznačene ovire, ki so pri tožniku povzročile padec in posledično poškodbo. Pritožba tožene stranke tudi izrecno navaja, da je bil pokrov na eni strani visok 3 cm, na drugi pa 2 cm. Pritožba tožene stranke tudi izrecno navaja, da je sodišče storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko v obrazložitvi sodbe navaja, da je pri ogledu ugotovilo, da kovinski pokrov presega višino 5 cm, vendar navedeno iz zapisnika o ogledu z dne 16. 4. 2018 ne izhaja, temveč so priložene fotografije tožene stranke, ki potrjujejo, da je kovinski pokrov nižji od 5 cm. Tudi pritožba stranskega intervenienta uveljavlja, da sama višina 3 cm roba jaška ni takšna višina, ki predstavlja oviro za hojo, če normalno hodiš, pri čemer rob jaška obstaja že od takrat, ko stoji stavba.

8. Glede na dejstvo, da iz zapisnika o ogledu kraja dogodka, ki ga je sestavil osebno predsednik senata, ne izhaja višina jaška 5 cm, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih je pritožbeno sodišče ne more preizkusiti.

9. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče razčistiti o višini jaška (list. št. 43 in 44) ter glede na te ugotovitve izvesti morebitne druge dokaze in v nadaljevanju odločiti o tožbenem zahtevku za plačilo odškodnine.

10. Pritožbeno sodišče o zadevi ni moglo samo odločati iz razloga, ker odločitev sodišča prve stopnje glede temelja odškodninske odgovornosti v večjem delu temelji na ugotovitvah o ogledu kraja skladno z 220. členom ZPP.

11. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbama tožene stranke in stranskega intervenienta ugodilo in zadevo razveljavilo ter jo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev temelji na 354. členu ZPP.

12. Pritožbeno sodišče je odločilo, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka. Odločitev temelji na 165. členu ZPP.

PRAVNI POUK: Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.