Jedro

V primeru rednega napredovanja je Sodni svet pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo predsednika sodišča o uvrstitvi v plačni razred ali o napredovanju v položaj svetnika. Napredovanji, o katerih odloča predsednik sodišča, sta praviloma "avtomatični." Podlaga za odločitev je ocena sodniške službe. Predsednik sodišča je nanjo vezan. Iz nobenega predpisa ne izhaja, da bi smel preverjati njeno procesno in vsebinsko pravilnost. To pa ne velja za Sodni svet ob odločanju o pritožbi zoper predsednikovo odločitev.

Stališče Sodnega sveta o vezanosti na oceno sodniške službe bi pomenilo, da je sodno varstvo zoper izpodbijano odločbo, v kateri zaradi tega stališča grajane ocene ni preizkusil, pretirano omejeno. Preizkus bi bil zreduciran le na vprašanje, ali je pravilna odločitev o tožnikovem nenapredovanju glede na oceno sodniške službe, ki bi jo moral Sodni svet sprejeti kot pravilno, čeprav je srž spora ravno v njeni zatrjevani nepravilnosti in čeprav je samostojno ni mogoče izpodbijati kljub temu, da poleg ocene, da sodnik ne ustreza sodniški službi, ocena o neizpolnjevanju kriterijev za napredovanje najbolj poseže v sodnikov položaj in če je vsebinsko napačna, lahko tudi v njegovo neodvisnost. Sodni svet lahko tudi tedaj, ko odloča o sodnikovi pritožbi zoper odločbo predsednika o (ne)napredovanju, napravi drugačne dejanske in pravne zaključke od tistih, ki so vsebovani v oceni personalnega sveta in morebiti korigirano oceno uporabi pri svoji odločitvi. Če se izkaže, da je pritožba utemeljena, spremeni odločbo predsednika sodišča, ki temelji na neustrezni oceni. Čeprav razlogi za spremembo niso na strani predsednika, pač pa v neustreznosti ocene, ki jo je bil dolžan upoštevati, je to edini način za odpravo njenih učinkov. Ne more pa Sodni svet odločbe predsednika razveljaviti in mu zadeve vrniti v ponovno odločitev, v okviru katere bi ustreznost (posredno izpodbijane) ocene preizkušal slednji sam: zakon mu take pristojnosti (in nasploh prisojnosti ugotavljanja sodnikove strokovne in delovne uspešnosti) ne daje.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se Odločba Sodnega sveta Su 612/2019 – 3 z dne 7. 5. 2020 odpravi ter se mu zadeva vrne v novo odločanje.

II. Tožena stranka je dolžna v 8 dneh tožeči stranki povrniti 285,00 EUR stroškov upravnega spora, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dneva po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Tožnik, okrožni sodnik A. A., je predsedniku Okrožnega sodišča v Ljubljani podal predlog za redno napredovanje v plačnih razredih. Personalni svet Višjega sodišča v Ljubljani je 21. 12. 2018 izdelal Oceno sodniške službe SuZ 86/2017 za ocenjevalno obdobje obdobje od 1. 7. 2014 do 30. 6. 2017, in sicer, da tožnik ne izpolnjuje vseh zahtevanih kriterijev za napredovanje. Personalni svet Vrhovnega sodišča je z odločbo SuZ 57/2019 z dne 14. 6. 2019 tožnikovo pritožbo zoper navedeno oceno zavrnil. Predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani je zato tožnikov predlog za redno napredovanje v plačnih razredih z odločbo Su 80/2004 z dne 14. 11. 2019 zavrnil. Tožnik je zoper odločbo predsednika sodišča vložil pritožbo na Sodni svet, ki jo je z odločbo Su 612/2019 z dne 7. 5. 2020 zavrnil. **Tožbene navedbe in zahtevek**

2. Odločbo Sodnega sveta tožnik izpodbija s tožbo po 36. členu Zakona o sodnem svetu (v nadaljevanju ZSSve). Uvodoma navaja, da uveljavlja kršitev temeljnih človekovih pravic, kršitev 14., 15., 21., 22., 23., 25., 34. in 157. člena Ustave, nepopolno in zmotno ugotovitev dejanskega stanja, bistvene kršitve pravil postopka in zmotno uporabo materialnega prava. V nadaljevanju svoje očitke, ki jih Vrhovno sodišče v nadaljevanju povzema le v bistvenem, obširno obrazloži. 3. Poudarja, da bi moral Sodni svet, ker zoper oceno sodniške službe, ki nima značaja upravnega akta, ni dopusten upravni spor (2. člen Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), preizkusiti vsebinsko in procesno pravilnost ocene, ki jo je izdelal Personalni svet Vrhovnega sodišča, ki je bila temelj za odločitev predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani; tega ni storil, zato je bilo tožniku odvzeto pravno varstvo. Sklicuje se na odločbe Ustavnega sodišča Up-1096/06, Upravnega sodišča I U 1532/2015 in Vrhovnega sodišča X Ips 404/2014. 4. Meni, da je stališče Sodnega sveta, da je pooblaščen zgolj za izvajanje inštančnega nadzora nad zakonitostjo odločbe predsednika sodišča, ne pa tudi za vsebinsko presojo ocene sodniške službe, v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom (14. člen Ustave), ker v Zakonu o sodniški službi (v nadaljevanju ZSS) ni podlage za razlikovanje med posameznimi primeri ocenjevanja sodnikov. Določba 15. člena Ustave je kršena, ker tožniku ni bilo omogočeno priti v postopku izdelave ocene do odprave posledic kršitve njegovih temeljnih človekovih pravic, o katerih je podal ustrezne trditve, a te niso bile obravnavane. Izpodbijana odločba je arbitrarna, tožniku omogoča zgolj formalno odločanje o njegovem zahtevku. Kršitvi iz 21. in 34. člena Ustave sta podani, ker je bil zapostavljen v razmerju do uradnega organa, ki je odločal o njegovih pravicah; bil je objekt in ne subjekt državnega odločanja. Kršena je bila njegova pravica do obrambe, ker so bili zavrnjeni predlogi za opravo javne obravnave, zaslišanje prič. Razpravljanje o njegovi strokovnosti je ponižujoče, saj je doktor znanosti. Določba 22. člena Ustave je bila kršena, ker je bilo z izpodbijano odločbo nerazumno odstopljeno od sodne prakse brez ustrezne argumentacije, zato sklepa, da je bilo odločeno na podlagi meril, ki pri odločanju ne bi smela priti v poštev. Vzeta mu je bila pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave), ki bi bilo mogoče le, če bi se Sodni svet vsebinsko opredelil do tožnikove pritožbe zoper odločbo predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani. To bi zahtevala tudi pravica do pravnega sredstva (25. člen Ustave). Določba 157. člena Ustave je bila kršena, ker se v upravnem sporu lahko izpodbijajo dokončni posamični akti, s katerimi državni organi odločajo o pravicah ali obveznostih in pravnih koristih posameznikov, kar je v konkretnem primeru izpodbijana odločba Sodnega sveta, ker zoper oceno Personalnega sveta Vrhovnega sodišča ni pravnega sredstva.

5. Predlaga razveljavitev izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve Sodnemu svetu v novo odločanje. Zahteva povrnitev stroškov postopka.

**Odgovor na tožbo**

6. Sodni svet je predlagal zavrnitev tožbe. Trdi, da je neutemeljena in svoje stališče utemelji.

7. V prvem od dveh vsebinskih sklopov najprej pojasnjuje, zakaj naj v obravnavani zadevi ne bi bil pristojen za presojo ocene sodniške službe tožnika. V bistvenem povzeti so ti razlogi sledeči: (i) sodnik lahko po prvem in drugem odstavku 24. člena ZSS napreduje (1) v plačnih razredih znotraj razpona plačnih razredov za posamezni sodniški naziv, (2) na višje sodniško mesto in (3) na položaj svetnika; (ii) v pristojnost Sodnega sveta sodijo vsa hitrejša napredovanja iz prejšnje točke in poleg njih še izjemno napredovanje na istem sodniškem mestu; (iii) odločanje o napredovanju v plačnih razredih in na položaj svetnika je v pristojnosti predsednika sodišča; (iv) pristojnost Sodnega sveta pri odločanju o uvrstitvi v plačni razred po 25. členu ZSS je omejena na presojo, ali so bili za uvrstitev izpolnjeni zakonski pogoji; (v) samo takrat, ko Sodni svet v okviru svojih pristojnosti sam odloča o napredovanju, presoja tudi vsebinsko utemeljenost predloga z vidika kriterijev iz tretjega odstavka 24. člena ZSS; (vi) oceno sodnika kot strokovno opravilo lahko Sodni svet vsebinsko obravnava le tedaj, ko ima po zakonu pristojnost za vsebinsko presojo utemeljenosti predloga za napredovanje, obravnavan primer pa ni tak; (vii) preizkus ocene sodniške službe je bil tožniku zagotovljen pred Personalnim svetom Vrhovnega sodišča (36. člen ZSS); (viii) Sodni svet z izpodbijano odločbo ni odstopil od sodne prakse: odločba Upravnega sodišča, na katero se sklicuje tožnik, se nanaša na davčno področje, odločbi Ustavnega sodišča in Vrhovnega sodišča pa se ne nanašata na redno napredovanje, temveč na negativno oceno, v primeru negativne ocene ima Sodni svet izrecno, z zakonom določeno (33. člen ZSS) pristojnost oceno preizkusiti.

8. V drugem vsebinskem sklopu Sodni svet zanika, da bi kršil načelo kontradiktornosti – ta je bila tožniku zagotovljena z možnostjo pritožbe na Personalni svet Vrhovnega sodišča in tožnik je to možnost izkoristil ter je bilo odgovorjeno na vse njegove ugovore. Načelu zaslišanja strank je bilo zadoščeno, ker je imel tožnik možnost izjaviti se o vseh pomembnih okoliščinah, način uresničitve te pravice pa je po Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) lahko tudi pisen. Očitki kršitve ustavnih določb so neutemeljeni, ker se nanašajo na zatrjevane napake v oceni sodniške službe, za kontrolo katere Sodni svet, kot že rečeno, v obravnavanem primeru naj ne bi bil pristojen.

**Naknadne navedbe strank**

9. Tožnik je nato med postopkom, v pripravljalni vlogi z dne 20. 7. 2020, sporočil, da je 29. 6. 2020 postal profesor prava, jeseni pa bo izšla njegova knjiga s predgovorom prof. dr. Rada Bohinca, ki ga je priložil. Prerekal je navedbe iz toženkinega odgovora na tožbo ter poudaril, da odločitev predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani temelji na oceni sodniške službe in da sodnega varstva de facto ne more uveljaviti, če je ne izpodbije. Poudaril je, da je Upravno sodišče v zadevi I U 1532/2015, ki se je sicer res nanašala na negativno oceno, razlagalo določbe ZSS. Ustava je predpis, ki je nadrejen ZSS in odgovornost sodišč je, da vedno premislijo, ali so njihova ravnanja v skladu z Ustavo. V konkretnem primeru, ko zoper oceno sodniške službe ni sodnega varstva, mora Sodni svet preveriti zakonitost postopka sprejemanja ocene in vsebinske razloge zanjo. V pripravljalni vlogi z dne 27. 8. 2020 je predlagal sodišču, naj opravi glavno obravnavo in ga zasliši ter v zvezi z že prej grajano opustitvijo obrazložitve sklepa o uvedbi službenega nadzora nad njegovim delom opozoril na odločbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Cimperšek proti Sloveniji z dne 30. 6. 2020, po kateri taka opustitev pomeni kršitev iz 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic.

10. Na predlog toženke, naj sodišče o zadevi odloči, ker tožnik le polemizira z nosilnim materialnopravnim stališčem Sodnega sveta, je opozoril, da je Vrhovno sodišče v zadevi X Ips 22/2020 vzpostavilo pravilo, da je treba v upravnem sporu skladno s prakso Evropskega sodišča za človekove pravice odločati na glavni obravnavi. V podkrepitev očitka o nekorektnosti ocene njegove strokovnosti navaja, da je ARRS 17. 9. 2020 obvestila znanstveno založbo Nove univerze, da bo financirala njegovo knjigo, ker je ocenila, da gre za znanstveno monografijo, ki je aktualna in temeljnega pomena za razvoj pravne znanosti in predstavljanje znanstvenih dosežkov v domačem in tujem prostoru ter širjenje novih znanstvenih spoznanj in znanstvene kulture na pravnem področju.

**Opredelitev pravnega problema**

11. Po določbah prvega in drugega odstavka 24. člena ZSS pridobi sodnik z nastopom sodniške službe pravico do napredovanja v skladu s pogoji, ki jih določa ta zakon. Napredovanje zajema (1) napredovanje v plačnih razredih znotraj razpona plačnih razredov za posamezni sodniški naziv ter (2) napredovanje v višji sodniški naziv, (3) napredovanje na višje sodniško mesto in (4) napredovanje na položaj svetnika.

12. V obravnavanem primeru je predmet spora tožnikovo napredovanje v višji plačni razred znotraj razpona plačnih razredov za okrožne sodnike.

13. ZSS v tretjem odstavku 24. člena določa, da o napredovanju v plačnih razredih in na položaj svetnika odloča predsednik sodišča na predlog sodnika, pri čemer se mora ravnati po kriterijih iz prvega odstavka 28. člena tega zakona;1 ti ga po določbi 29. člena ZSS2 obvezujejo.

14. Predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani je tožnikov predlog za napredovanje v višji plačni razred zavrnil, ker je Personalni svet Višjega sodišča v Ljubljani zanj podal oceno, da ne izpolnjuje dveh izmed kriterijev za napredovanje, delovnih sposobnosti in strokovnega znanja, Personalni svet Vrhovnega sodišča pa je tožnikovo pritožbo zoper takšno oceno zavrnil. Z izpodbijano odločbo je Sodni svet zavrnil tožnikovo pritožbo zoper odločitev predsednika sodišča. Njegov ključni argument je bil, da nima pooblastila presojati procesne in vsebinske pravilnosti ocen sodniške službe, razen v primerih, ko sam odloča o napredovanjih. Ko gre za napredovanje, o katerem odloča predsednik sodišča, ima Sodni svet samo funkcijo inštančnega nadzora nad zakonitostjo odločbe predsednika, med drugim tudi, ali iz ocene sodniške službe izhaja uvrstitev v določen razred za napredovanje. Pri tem je njegovo izhodišče, da je treba šteti, da je ocena pravilna in da v postopku, v katerem je bila izdana, ni bilo procesnih napak. Pristojnosti, da bi oceno spremenil in omogočil po predsedniku zavrnjeno napredovanje, Sodni svet nima. ZSS omogoča preizkus ocene, ki jo izdela Personalni svet Vrhovnega sodišča, v postopku po 36. členu.

15. Za odločitev o utemeljenosti tožbe je ključen odgovor na vprašanje, ali je pravilno stališče Sodnega sveta, da ni pristojen preizkušati vsebinske in procesne pravilnosti ocene sodniške službe, izdelane zaradi odločitve o predlogu za redno napredovanje sodnika v plačnem razredu, o katerem odloča predsednik sodišča. **Presoja utemeljenosti tožbe**

16. Tožba je utemeljena.

17. Vsako napredovanje sodnika, pa naj bo zanj pristojen predsednik sodišča ali Sodni svet, je pogojeno z ugotovitvijo sodnikove uspešnosti in strokovnosti oziroma izpolnjevanja kriterijev iz prvega odstavka 28. člena ZSS (tretji odstavek 24. člena, drugi odstavek 28. člena, 29. člen ZSS). O izpolnjevanju teh kriterijev se odloči na podlagi ocene sodniške službe (četrti odstavek 24. člena ZSS),3 zoper katero ocenjevani sodnik nima niti pritožbe na Sodni svet niti samostojnega sodnega varstva. Zoper oceno sodniške službe, ki jo izdela personalni svet pristojnega višjega sodišča, ima pritožbo na Personalni svet Vrhovnega sodišča. 18. ZSS za izdelavo ocene sodniške službe, ki jo izdela personalni svet, ne predvideva nobenega posebnega postopka niti ne predvideva izdaje odločbe o oceni, sama ocena sodniške službe pa tudi ne pomeni posebne odločitve o kakršnikoli pravici ali pravni koristi; vsebuje le strokovno oceno in sodniku neposredno ne povzroča nobenih pravnih posledic niti ne posega v kakšno njegovo pravico, saj ocena učinkuje šele, ko se jo uporabi pri odločanju o napredovanju, to je, ko predsednik sodišča izda odločbo o rednem napredovanju oziroma ko Sodni svet izda odločbo o izrednem napredovanju. To pomeni, da sama ocena sodniške službe nima značaja upravnega akta, zoper katerega bi bil po določbi prvega odstavka 2. člena ZUS-1 dopusten upravni spor.4

19. Ker torej ocena sodniške službe, ki jo izdela personalni svet, ni upravna odločba, pač pa strokovno mnenje, ne pridobi kvalitete pravnomočnosti (niti brez pritožbe, niti ko jo po vloženi pritožbi potrdi personalni svet Vrhovnega sodišča),5 zato vezanosti nanjo, ki je posledica (učinek) pravnomočnosti, ni. Vezanost bi torej morala biti določena z zakonom. Take zakonske določbe ni.

20. Ni je (in sicer ne le glede napredovanj, pač pa tudi glede drugih kadrovskih vprašanj v zvezi s sodniki) ne v ZSS ne v ZSSve. Iz posameznih določb navedenih zakonov izhaja ravno nasprotno. Oba zavezujeta Sodni svet, da mora pri odločanju o napredovanju sodnikov upoštevati kriterije iz 28. člena ZSS, nikjer pa ne določata, da mora upoštevati oceno sodniške službe. Tako na primer izrecno določa ZSS v 29. členu.6 ZSSve v 2. točki prvega odstavka 23. člena določa, da je Sodni svet pristojen za odločanje o kadrovskih vprašanjih v zvezi s sodniki, med katerimi našteva vsa izredna napredovanja, potrditev ocene, da sodnik ne ustreza sodniški službi ter pritožbe zoper odločbo o premestitvi oziroma imenovanju na sodniško mesto, v sodniški naziv oziroma na položaj svetnika in zoper odločbo o uvrstitvi v plačni razred; o teh vprašanjih po prvem odstavku 29. člena odloča z dvotretjinsko večino.7 ZSS v 25. členu dovoljuje pritožbo zoper odločbo glede uvrstitve v plačni razred, o kateri odloča Sodni svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov.8 V 32. členu ZSSve je določeno, da Sodni svet, ko odloča o predlogih za izvolitev v sodniško funkcijo, napredovanju na višje sodniško mesto in drugih napredovanjih sodnikov, potrditvi ocene, da sodnik ne ustreza sodniški službi, in o nezdružljivosti sodniške funkcije, samostojno oceni izpolnjevanje pogojev v skladu z zakonom, ki ureja sodniško službo, pred odločitvijo pa lahko od predsednika sodišča in od personalnega sveta zahteva dodatna pojasnila.9 Po tretjem odstavku 34. člena ZSS odloči o znižanju plače sodniku, ki je bil dvakrat zapored ocenjen z oceno, da ne izpolnjuje pogojev za napredovanje.10

21. V postopku pred Sodnim svetom, ki ima pristojnost za odločanje tako kot prvostopenjski kakor kot pritožbeni organ, se po 31. členu ZSSve smiselno uporablja ZUP. Eno od temeljnih načel postopka je načelo materialne resnice; po določbi prvega odstavka 8. člena ZUP je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. ZSS ali ZSSve kot specialna predpisa uporabe tega načela ne izključujeta.

22. Ocena sodniške službe, ki jo izdela personalni svet, kot podlaga za odločitev Sodnega sveta o napredovanju sodnika obsega najprej (1) dejanske ugotovitve in na njih temelječo oceno o izpolnjevanju vsakega od kriterijev iz 28. člena ZSS posebej, nato pa še (2) oceno v ožjem smislu kot strokovno mnenje personalnega sveta o vrsti napredovanja, ki naj bi ga utemeljevalo celovito vrednotenje vseh kriterijev. Sodni svet ni vezan na dokazno oceno personalnega sveta o ugotovljenih dejstvih, ki so posredno, preko ocene o izpolnjevanju vsakega posameznega kriterija, ali neposredno vplivale na oceno v ožjem smislu in jih sodnik lahko izpodbija.11 Prav tako ni vezan na oceno v ožjem smislu. Na oceno ni vezan niti tedaj, ko o napredovanju odloča o pritožbi zoper svojo odločbo (o izrednem napredovanju) ali odločbo predsednika sodišča (o rednem napredovanju) kot organov prve stopnje. Stališče Sodnega sveta, da mu zakon ne daje pristojnosti za spremembo ali razveljavitev ocene, je sicer utemeljeno. Je pa pristojen, kot je v svojih odločbah, sicer v zvezi z izrednim napredovanjem, že poudaril, kot krovno telo z oblikovanimi enotnimi kriteriji za napredovanje sodnikov po potrebi dopolniti oceno sodniške službe z dodatnimi podatki, nato pa ugotovljena dejstva pred odločitvijo o predlogu za napredovanje celovito oceniti po enotnih merilih. Sodni svet v postopku odločanja o napredovanju v oceno sodniške službe kot strokovno mnenje o sodnikovem delu ne posega (je torej ne spremeni ali razveljavi), pač pa jo le ovrednoti v povezavi s pridobljenimi dodatnimi podatki in način vrednotenja zajame v obrazložitvi odločbe. Ali tako ovrednotena ocena utemeljuje napredovanje, po ustaljeni sodni praksi odloči po prostem preudarku, tako, da njegova odločitev ni nerazumna, arbitrarna ali diskriminatorna.12

23. Glede na doslej navedeno ni pomembno, da v ZSS ali v ZSSve ni izrecne določbe o nevezanosti na oceno sodniške službe. Tožnik jo, po oceni sodišča zmotno, izpeljuje iz določbe 33. člena ZSS.13 Navedena določba ureja izjemen primer, ko je sodnik ocenjen z najslabšo oceno, to je, da ne ustreza sodniški službi, ki je sankcionirana z najtežjo posledico, prenehanjem sodniške službe. Varovalko pred nastopom te skrajne posledice ocene pomeni navedena zakonska določba, po kateri je treba pred odločitvijo o prenehanju sodniške službe oceno o neustrezanju sodniški službi po uradni dolžnosti (tudi, če ji ocenjevani sodnik ne nasprotuje) še enkrat vsebinsko preveriti, kar je zaupano Sodnemu svetu. Ocena, da ocenjevani sodnik ne ustreza sodniški službi, je edina ocena, za katero je z zakonom izrecno določen vsebinski in procesni preizkus pred Sodnim svetom, ratio določbe 33. člena ZSS pa je, da se ocena preizkusi po uradni dolžnosti. Da ne pomeni, da je preizkus v vseh drugih primerih izključen, nenazadnje izhaja iz prakse Sodnega sveta, na katero se sam sklicuje v izpodbijani odločbi in v odgovoru na tožbo, namreč, da je pristojen za vsebinski preizkus ocene v primerih, ko je pristojen za odločitev o napredovanju, in iz prakse Vrhovnega sodišča, o čemer več v nadaljevanju.

24. V primeru rednega napredovanja je Sodni svet pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo predsednika sodišča o uvrstitvi v plačni razred ali o napredovanju v položaj svetnika. Napredovanji, o katerih odloča predsednik sodišča, sta praviloma "avtomatični." Podlaga za odločitev je ocena sodniške službe. Predsednik sodišča je nanjo vezan. Iz nobenega predpisa ne izhaja, da bi smel preverjati njeno procesno in vsebinsko pravilnost. Kot je bilo že navedeno, pa to ne velja za Sodni svet ob odločanju o pritožbi zoper predsednikovo odločitev, torej tudi v obravnavanem primeru.

25. Tožnik je bil tekom svoje sodniške kariere prvikrat ocenjen z oceno, da ne izpolnjuje kriterijev za napredovanje. Zaradi tega ne more biti uvrščen v višji plačni razred. Dve zaporedni oceni o neizpolnjevanju kriterijev za napredovanje sta sankcionirani z začasnim znižanjem plače. O trajanju in stopnji znižanja plače odloči Sodni svet (prvi do tretji odstavek 34. člena ZSS14). In Sodni svet poudarja skozi ves postopek, da je pooblaščen preverjati pravilnost ocene, ko o napredovanju odloča sam. V obravnavanem specifičnem primeru, ko odločitev predsednika sodišča temelji na dveh ocenah sodniške službe, ni izključeno pooblastilo Sodnemu svetu v okviru odločanja o pritožbi zoper odločbo predsednika sodišča o zavrnitvi predloga za redno napredovanje preveriti vsako posebej.

26. Stališče Sodnega sveta o vezanosti na oceno sodniške službe je ne glede na razloge iz prejšnje točke zmotno že iz načelnih razlogov. Pomenilo bi, da je sodno varstvo zoper izpodbijano odločbo, v kateri zaradi tega stališča grajane ocene ni preizkusil, pretirano omejeno. Preizkus bi bil zreduciran le na vprašanje, ali je pravilna odločitev o tožnikovem nenapredovanju glede na oceno sodniške službe, ki bi jo moral Sodni svet sprejeti kot pravilno, čeprav je srž spora ravno v njeni zatrjevani nepravilnosti in čeprav je samostojno ni mogoče izpodbijati kljub temu, da poleg ocene, da sodnik ne ustreza sodniški službi, ocena o neizpolnjevanju kriterijev za napredovanje najbolj poseže v sodnikov položaj in če je vsebinsko napačna, lahko tudi v njegovo neodvisnost (23. in 125. člen Ustave). Táko pa sodno varstvo ne sme biti. Tudi zato ne, ker ni videti ustavno dopustnega razloga za razlikovanje med primeri, ko o napredovanju odloča predsednik sodišča in med primeri, ko o napredovanju odloča Sodni svet (vsaka ocena, ne glede na vrsto napredovanja, pač pomeni poseg v sodnikov položaj). Konkretno: ni ustavno dopustnega razloga za razlikovanje med tožnikovim primerom in primerom, ko ocenjevani sodnik izpodbija odločitev Sodnega sveta o zavrnitvi predloga za hitrejše ali izjemno napredovanje, čeprav iz ocene sodniške službe izhaja, da izpolnjuje kriterije zanj. Za nobenega od teh primerov ni z zakonom predpisana vezanost Sodnega sveta na oceno sodniške službe, a je po ustaljeni sodni praksi preizkus ocene o izrednem napredovanju pred Sodnim svetom in v morebitnem kasnejšem upravnem sporu zoper njegovo odločitev dovoljen,15 preizkus ocene o neizpolnjevanju kriterijev za napredovanje kljub težjim posledicam pa ne. Še več: upoštevaje z zakonom izrecno zapovedan preizkus negativne ocene in sodno prakso o dovoljenosti preizkusa ocen v zvezi z hitrejšim in izjemnim napredovanjem, bi bila ocena, da sodnik ne izpolnjuje kriterijev za napredovanje, edina od vseh ocen iz 32. člena ZSS16, na katero bi bil Sodni svet vezan in ki je zato ne bi bilo mogoče (posredno) izpodbijati (tudi) v pravnih sredstvih, vloženih zoper odločbo, ki temelji na njej (nazadnje tudi v upravnem sporu), ne da bi za to obstajal ustavno dopusten razlog.

27. Sodni svet lahko tudi tedaj, ko odloča o sodnikovi pritožbi zoper odločbo predsednika o (ne)napredovanju, napravi drugačne dejanske17 in pravne zaključke od tistih, ki so vsebovani v oceni personalnega sveta in morebiti korigirano oceno (več o tem v 22. točki) uporabi pri svoji odločitvi. Če se izkaže, da je pritožba utemeljena, spremeni odločbo predsednika sodišča, ki temelji na neustrezni oceni.18 Čeprav razlogi za spremembo niso na strani predsednika, pač pa v neustreznosti ocene, ki jo je bil dolžan upoštevati, je to edini način za odpravo njenih učinkov. Ne more pa Sodni svet odločbe predsednika razveljaviti in mu zadeve vrniti v ponovno odločitev, v okviru katere bi ustreznost (posredno izpodbijane) ocene preizkušal slednji sam: zakon mu take pristojnosti (in nasploh prisojnosti ugotavljanja sodnikove strokovne in delovne uspešnosti) ne daje.

**Sklepno**

28. V upravnem sporu Vrhovno sodišče presoja, ali so očitki sodnika zoper odločbo Sodnega sveta v delu v zvezi z oceno sodniške službe, utemeljeni. V obravnavanem primeru Sodni svet tožnikove pritožbe o zatrjevanih procesnih, dejanskih in materialnopravnih kršitvah pri izdaji in potrditvi ocene zaradi stališča, da je nanjo vezan, ni obravnaval. **Odločitev o tožbi**

29. Po določbi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 sodišče tožbi ugodi in s sodbo izpodbijani upravni akt odpravi, če ugotovi, da je podan razlog iz 1. točke prvega odstavka 27. člena tega zakona (to je, če v postopku za izdajo upravnega akta zakon, na zakon oprt predpis ali drug zakonito izdan predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, ni bil uporabljen ali ni bil pravilno uporabljen), pa ni pogojev za zavrnitev tožbe po drugem odstavku 63. člena tega zakona (ti pogoji so podani, če sodišče spozna, da je bil postopek pred upravnim organom sicer nezakonit, vendar je sodišče v svojem postopku tako kršitev odpravilo).

30. Vrhovno sodišče je po presoji, da je Sodni svet zmotno uporabil določbe 28. člena ZSS, na podlagi v prejšnji točki obrazložitve navedenih določb ZUS-1 izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo Sodnemu svetu v novo odločanje.

31. Odločilo je na seji senata, brez glavne obravnave. Ko tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi iz razlogov, navedenih v prvem odstavku 64. členu ZUS-1, kar je storilo tudi v obravnavanem primeru, po določbi 1. alineje drugega odstavka 59. člena istega zakona lahko odloči brez glavne obravnave.

**O stroških postopka**

32. ZUS-1 v tretjem odstavku 25. člena določa, da če je sodišče ugodilo tožbi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravilo ali ugotovilo nezakonitost izpodbijanega upravnega akta, se tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s pravilnikom, ki ga izda ministrica oziroma minister, pristojen za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za pravosodje). Prisojeni znesek plača toženec.

33. Po drugem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, ki ga je izdal minister za pravosodje na podlagi 25. člena ZUS-1, se tožniku priznajo stroški v višini 285,00 EUR, če je zadeva rešena na seji senata in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik. V tem znesku je zato sodišče stroške upravnega spora priznalo tudi tožniku.

1 ZSS v 28. členu določa: "(1) Pri izbiri kandidatov za sodniško mesto in odločanju o napredovanju se upoštevajo naslednji kriteriji: - delovne sposobnosti in strokovno znanje, pri čemer se upoštevajo zlasti sposobnost pisnega in ustnega izražanja, sposobnost analitičnega razmišljanja, sposobnost strukturiranega dela ter obseg strokovnega znanja s področja dela sodnika, - osebnostne lastnosti, pri čemer se upoštevajo zlasti odgovornost, zanesljivost in preudarnost, - socialne veščine, pri čemer se upoštevajo zlasti komunikacijske spretnosti in spretnosti obvladovanja konfliktnih situacij, - sposobnosti opravljanja nalog vodstvenega mesta, če je sodnik imenovan na tako mesto, pri čemer se upoštevajo zlasti rezultati dela na področju, ki je sodniku zaupano. (2) Kriteriji in postopek za izbiro kandidatov in kriteriji za napredovanje so podrobneje določeni v merilih za izbiro kandidatov na sodniško mesto oziroma v merilih za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe." 2 ZSS v 29. členu določa: "Kriteriji in merila iz 28. člena tega zakona obvezujejo predsednike sodišč pri odločanju o napredovanju sodnikov, sodni svet v postopkih izbire kandidatov za sodniško mesto in personalne svete pri izdelavi ocene sodniške službe." 3 Ni pa nujno, da se zaradi ugotovitve izpolnjevanja teh kriterijev izdela (nova) ocena sodniške službe (lahko se uporabi že pred podajo predloga za napredovanje izdelana ocena, ki ni starejša od 3 let). 4 Tako na primer sodba Upravnega sodišča I U 1532/2015 z dne 25. 1. 2017, točka 7, sodba Vrhovnega sodišča X Ips 404/2014 z dne 10. 12. 2015, točka 18 in druge. 5 Glej 4. točko odklonilnega ločenega mnenja L. Udeta k odločbi Ustavnega sodišča Up-134/95. 6 Glej besedilo v opombi 2. 7 Iz 23. člena ZSSve: "(1) Sodni svet ima po predpisih, ki urejajo sodišča in sodniško službo, naslednje pristojnosti: .... 2. glede drugih kadrovskih vprašanj v zvezi s sodniki, kadar odloča o: - nezdružljivosti sodniške funkcije, napredovanju v višji sodniški naziv, - hitrejšem napredovanju v plačnih razredih, v položaj svetnika ali na višje sodniško mesto, - izjemnem napredovanju v višji sodniški naziv, - potrditvi ocene, da sodnik ne ustreza sodniški službi, - predlogu za odpravo kršitev sodnika, ki meni, da je bila kakorkoli prizadeta njegova neodvisnost, - pritožbi zoper odločbo o premestitvi oziroma imenovanju na sodniško mesto, v sodniški naziv oziroma na položaj svetnika in zoper odločbo o uvrstitvi v plačni razred, - premestitvi sodnika, - dodelitvi sodnika na delo na Ustavno sodišče Republike Slovenije, vrhovno sodišče, višje sodišče, v specializirani oddelek okrožnega sodišča, v strokovno službo sodnega sveta, na Center za izobraževanje v pravosodju ali za opravljanje zahtevnejših strokovnih del na ministrstvo, - oprostitvi opravljanja sodniške službe, - dodelitvi sodniških štipendij." 8 Določba 25. člena ZSS: "(1) Zoper odločbo o premestitvi oziroma imenovanju na sodniško mesto, v sodniški naziv oziroma na položaj svetnika in zoper odločbo glede uvrstitve v plačni razred se sodnik lahko pritoži v roku osmih dni od njenega prejema. (2) O pritožbi zoper odločbo iz prejšnjega odstavka odloča sodni svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov." 9 Besedilo 32. člena ZSSve: "(1) Ko sodni svet odloča o predlogih za izvolitev v sodniško funkcijo, napredovanju na višje sodniško mesto in drugih napredovanjih sodnikov, potrditvi ocene, da sodnik ne ustreza sodniški službi, in o nezdružljivosti sodniške funkcije, samostojno oceni izpolnjevanje pogojev v skladu z zakonom, ki ureja sodniško službo. (2) Če je treba, lahko sodni svet v postopkih iz prejšnjega odstavka od personalnega sveta in predsednika sodišča zahteva dodatna pojasnila." 10 Besedilo določb glej v opombi 14. 11 Glej sodbi Vrhovnega sodišča U 1/2018 z dne 7. 5. 2018 in U 6/2019 z dne 13. 9. 2019 ter sodbo Upravnega sodišča III U 44/2014 z dne 18. 6. 2014. 12 Glej sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 404/2014 z dne 10. 12. 2015, točka 24, povzeta na primer še v sodbi U 6/2019 z dne 13. 9. 2019 , točka 12 in druge. 13 ZSS v 33. členu določa: "(1) Če iz ocene izhaja, da sodnik ne ustreza sodniški službi, mu sodniška funkcija preneha. (2) Oceno sodniške službe iz prejšnjega odstavka je treba pred njenim učinkovanjem predložiti v potrditev sodnemu svetu. (3) Sodni svet mora sprejeti odločitev o oceni sodniške službe iz prvega odstavka tega člena v 30 dneh. Če sodni svet ocene ne potrdi, personalni svet ponovno izdela oceno sodniške službe, s katero ugotavlja, ali sodnik izpolnjuje pogoje za napredovanje." 14 Prvi do četrti odstavek 34. člena ZSS: (1) Če iz ocene izhaja, da sodnik ne izpolnjuje pogojev za napredovanje, ne more biti imenovan na višje sodniško mesto ali na položaj svetnika in ne more biti uvrščen v višji plačni razred, dokler ni z oceno ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje za napredovanje. (2) Če iz dveh zaporednih ocen, ki se izdelata vsake tri leta, izhaja, da sodnik ne izpolnjuje pogojev za napredovanje, se mu izreče znižanje plače do višine 20 % za čas do enega leta. (3) Personalni svet predloži oceno sodniške službe iz prejšnjega odstavka sodnemu svetu, ki izda odločbo o znižanju plače. (4) Če po določbah tega zakona ni ovir za napredovanje, oziroma če iz ocene izhaja, da sodnik izpolnjuje pogoje za napredovanje, ga predsednik sodišča v skladu s pogoji tega zakona uvrsti v višji plačni razred oziroma imenuje na položaj svetnika. 15 Glej na primer sklep Upravnega sodišča I U 956/2011 z dne 31. 1. 2012 in v njem navedeno sodno prakso Ustavnega in Upravnega sodišča. 16 Glej 32. člen ZSS: "(1) Z oceno sodniške službe personalni svet ugotovi, da sodnik: 1. ne ustreza sodniški službi; 2. ne izpolnjuje pogojev za napredovanje; 3. izpolnjuje pogoje za napredovanje; 4. izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje; 5. izpolnjuje pogoje za izjemno napredovanje v višji sodniški naziv. (2) Ocena iz 4. točke prejšnjega odstavka se izda, če personalni svet ugotovi, da sodnik nadpovprečno izpolnjuje kriterije iz 28. člena tega zakona. (3) Ocena iz 5. točke prvega odstavka tega člena se izda, če personalni svet ugotovi, da sodnik izkazuje izjemno izpolnjevanje kriterijev iz 28. člena tega zakona." 17 Ustavno in Vrhovno sodišče sta že pojasnili, prvo na primer v odločbi Up-1096/06 z dne 13. 12. 2007, točka 7, drugo pa v sodbi X Ips 404/14 z dne 10. 12. 2015, točka 19, da mora Sodni svet v primeru, ko ni vezan na oceno sodniške službe (v navedenih primerih je šlo za negativno oceno, a vezanosti iz razlogov, navedenih v 19. točki obrazložitve te sodbe tudi v drugih primerih ni), poleg zakonitosti postopka sprejema ocene preveriti tudi vsebinske razloge zanjo. Da to velja tudi za upravni spor, ki teče zoper odločbo Sodnega sveta, izhaja iz razlogov odločbe Ustavnega sodišča Up-184/16 z dne 11. 7. 2017, točki 15 in 16 in X Ips 404/2014 z dne 10. 12. 2014, točka 24 (" .... v njem se presoja zatrjevane kršitve pravil postopka izdelave in potrditve ocene sodniške službe, nepravilnost ali nepopolnost dejanskega stanja, v okviru pravilne uporabe materialnega prava pa, ali so bili uporabljeni vsi kriteriji iz 29. člena ZSS ... "). 18 Na neizpodbijane dejanske ugotovitve iz ocene sodniške službe, ki jo izdela personalni svet, Sodni svet uporabi drugače ali drugo materialno pravo, v primeru pomanjkljivosti ali dvoma v pravilnost dejanskih ugotovitev pa lahko (in je taka njegova praksa) od personalnega sveta zahteva dopolnitev ocene (kar v primeru vezanosti na dejansko stanje ne bi bilo dopustno).