Jedro

Do BPP ni upravičena vsaka prava neuka stranka, ki izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev BPP, ampak je do nje upravičen prosilec le v primeru, ko je za to izpolnjen tudi vsebinski pogoj, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna in je pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj. Predpostavka je, da gre za zadevo, v kateri je na podlagi ugotovljenih dejanskih in pravnih okoliščin verjetno mogoče pričakovati pozitiven izid za prosilca. To velja tudi za zapuščinske postopke.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Celju, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 1351/2021 z dne 25. 10. 2021 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je zavrnila prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki zastopanja in plačila stroškov postopka v zadevi opr. št. D 204/2021, ki je v teku pred Okrajnim sodiščem v Celju. Tožena stranka je navedla, da je v zadevi opr. št. D 204/2021 v teku postopek po pokojnem I. P. ter da ugotavlja, da iz podatkov predmetnega spisa ne izhaja kakršno koli nesoglasje med dediči, zaradi katerega bi prosilec posledično potreboval pravno pomoč odvetnika. Zaključila je, da prosilec glede na trenutno stanje zapuščinskega spisa ne potrebuje pravne pomoči odvetnika in zato dodelitev BPP prosilcu v predmetni zapuščinski zadevi ni utemeljena, v kolikor pa bo kasneje prišlo med dediči do nesoglasja, zaradi katerega bo prosilec v navedenem postopku potreboval pravno pomoč odvetnika, pa bo lahko takrat ponovno vložil prošnjo za BPP.

2. Tožeča stranka v tožbi navaja, da ne drži, da iz zapuščinskega spisa ne izhajajo nikakršna nesoglasja dedičev. Že iz same oporoke je razvidno, da niso izpolnjeni pogoji obličnosti, s čimer pa prosilec kot laik niti ni seznanjen. Tožeči stranki bi se lahko pravni položaj v primeru, da ne bo pravočasno opozorila na navedene pomanjkljivosti, konkretno poslabšal. Dodaja, da je z oporoko tožeča stranka razdedinjena, pri čemer pa se z razlogi ne strinja in meni, da bo potrebno oporoko izpodbijati. Med dediči po pokojnem očetu, po katerem teče predmetni zapuščinski postopek, namreč že skoraj desetletje vladajo hudi spori, med drugim tudi glede nepremičnine/stanovanja, v katerem živi tožeča stranka. Nadalje se ne strinja s presojo organa prve stopnje, ki meni, da v zapuščinskem postopku kot takem sploh ne potrebuje pravnega svetovanja in zastopanja vse do trenutka, ko nastane med dediči spor. V trenutku, ko nastane spor, je namreč lahko že prepozno. Še pomembneje pa je, da je včasih potrebno pravno znanje, da se potencialni spor sploh zazna. S takšno odločitvijo je organ prve stopnje presegel zakonska pooblastila, saj zakon ne določa, da v primeru zapuščinskega postopka (ali drugega nepravdnega postopka, iz katerega ne izhaja, da so udeleženci že v sporu) ni mogoče odobriti BPP.

3. Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

4. Tožba je utemeljena.

5. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je bila prošnja tožeče stranke za dodelitev BPP zavrnjena zaradi dejstva, da naj iz zapuščinskega spisa opr. št. D 204/2021 ne bi izhajalo kakršnokoli nesoglasje med dediči, zaradi katerega bi prosilec potreboval pravno pomoč odvetnika. Torej je bila prošnja zavrnjena zaradi neizpolnjevanja vsebinskega pogoja iz prvega odstavka 24. člena1 Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), po kateri se pri presoji dodelitve BPP upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna in je pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj. Po tretjem odstavku istega člena se med drugim šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari.

6. Iz navedenega izhaja, da do BPP ni upravičena vsaka prava neuka stranka, ki izpolnjujejo finančni pogoj za dodelitev BPP, ampak je do nje upravičen prosilec le v primeru, ko je za to izpolnjen tudi vsebinski pogoj iz 24. člena ZBPP. Predpostavka je, da gre za zadevo, v kateri je na podlagi ugotovljenih dejanskih in pravnih okoliščin verjetno mogoče pričakovati pozitiven izid za prosilca. V tem pogledu je utemeljeno tožbeno stališče, da zapuščinski postopki s tega vidika niso nikakršna izjema, čeprav naj bi po stališču organa tožeča stranka potrebovala pomoč odvetnika le v primeru nesoglasij med dediči. 7. Navedeno stališče je napačno. Že v zapuščinskem postopku je namreč potrebno, da dedič na zapuščinski obravnavi poda dedno izjavo, ki vpliva na njegov položaj dediča, prav tako se lahko oblikuje dedni dogovor, ki pomeni med dediči nastalo obligacijsko razmerje. Sklenjen dedni dogovor stranke zavezuje kot pogodba civilnega prava, ki pa jo lahko v drugih postopkih izpodbije le po postopku in na način, kot mu to dopušča zakon.

8. Dedič mora tudi v okviru zapuščinskega postopka izpostaviti določena dejstva, saj bo sicer v nadaljevanju dokazovanje teh težje, prav tako ob odsotnosti pravnega znanja določenih pravic in možnosti ne bo uporabil, kar bo vsekakor vplivalo na njegov pravni položaj. Stranka mora namreč tudi v zapuščinskem postopku opozarjati na dejstva, od katerih je odvisna kakšna njena pravica. Če teh dejstev ne navede, med strankami ne morejo postati sporna. Po določbi 210. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) namreč, če je med dediči spor bodisi o dejstvih bodisi o uporabi prava, prekine sodišče zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali na upravni postopek: 1. če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino; 2. če je med dediči spor zaradi zahteve zapustnikovih potomcev, ki so živeli z njim v skupnosti, da se jim iz zapuščine izloči del, ki ustreza njihovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja. Navedenih spornih dejstev potencialni dedič kot pravni laik ne bo znal ustrezno izraziti brez ustrezne pravne pomoči, kar vsekakor vpliva na njegove pravice. Nepomembna ni niti določba 213. člena ZD, ki pravi, da sodišče napoti na pravdo oziroma na upravni postopek tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. Navedeno pomeni, da bo ob neustrezni pravnih zatrjevanjih to v veliki meri vplivalo na nadaljnje uveljavljanje pravic potencialnega dediča. 9. Navedbe tožeče stranke, da je že v vlogi za dodelitev BPP predložila vlogo z dne 18. 6. 2021 (ki se nanaša na ugotovitev deleža na skupnem premoženju in izstavitev ZK listine v že odprtem sodnem postopku, kjer je bil toženec zapustnik), oporoko (v kateri je med drugim zapustnik razdedinil tožečo stranko) in vlogo z dne 20. 8. 2021, pa nenazadnje nasprotuje tudi ugotovitvi organa BPP, da izhajajo nesporna dejstva iz predloženih listin, saj je že iz oporoke razvidno, da je tožeča stranka bila razdedinjena in tožeča stranka utemeljeno opozarja, da med dediči že desetletja trajajo hudi spori, kar nenazadnje dokazujejo zgoraj navedene listine.

10. Sodišče se glede na vse navedeno poudarja, da ni mogoče v naprej, v skladu s pravili poštenega postopka, vlagatelju zavrniti pravico za dodelitev tovrstne BPP. Zato se sodišče tudi ne strinja, da vlagatelj ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP.

11. O finančnem pogoju tožeče stranke kot prosilca za BPP pa sodišče ni presojalo, saj je zaradi zaradi napačne uporabe materialnega prava tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje (4. točka prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 64. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1). V novem postopku bo tožena stranka morala upoštevati navedeni vidik uporabe 24. člena ZBPP in ob presoji ostalih zakonskih pogojev, torej tudi finančnega pogoja, ustrezno odločiti o prošnji tožeče stranke.

12. Sodišče je odločalo na seji senata iz razloga, ker je bilo očitno, da je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov treba tožbi ugoditi in tako glavna obravnava v navedeni zadevi ne bi v ničemer pripomogla k drugačni odločitvi (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1), saj med strankama ni bilo sporno, da tožeči stranki ni bila dodeljena brezplačna pravna pomoč.

13. Kadar sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani upravni akt, je tožeča stranka v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožečo stranko pa je v postopku zastopal odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR, povečane za 22% DDV, skupaj 347,70 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo dalje (prvi odstavek 299. člena in 378. člen Obligacijskega zakonika).

14. Sodišče še pojasnjuje, da v konkretnem postopku ni sodne takse skladno z 10. členom Zakona o sodnih taksah, zato sodišče ni odločalo o predlogu tožeče stranke o njeni oprostitvi.

1 Prvi odstavek 24. člena ZBPP pravi, da pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči se kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da: - zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in - je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.