Jedro

Zoper pravnomočne odločbe višjih sodišč so mogoča le izredna pravna sredstva. Izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka ter o njem odloča Vrhovno sodišče, je revizija. Revizija se lahko vloži, če je bila prej dopuščena. Zakonsko predvidena vloga zoper pravnomočno odločbo pritožbenega sodišča je tako predlog za dopustitev revizije. To je tudi edino pravno sredstvo, ki se vloži neposredno na Vrhovno sodišče, kamor je predlagatelj svojo vlogo tudi poslal.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Dolžnik je zoper pravnomočno odločbo sodišča druge stopnje vložil vlogo, ki jo je laično poimenoval „Pritožba (v skladu s 127. členom Ustave) zoper sklep opr. št. VL 55669/2022 (verjetno pravilno: II Ip 1607/2022) Višjega sodišča v Ljubljani z dne 5. 1. 2023“. Vrhovno sodišče ga je pozvalo, naj se opredeli, ali je njegovo vlogo treba obravnavati kot predlog za dopustitev revizije. Na to se je predlagatelj odzval, da je njegovo vlogo treba obravnavati kot pritožbo po 127. členu Ustave, ki določa, da Vrhovno sodišče odloča o rednih in izrednih pravnih sredstvih.

2. Predlog ni dovoljen.

3. Pravni red ne predvideva rednega pravnega sredstva zoper odločbe pritožbenih sodišč, kar Višje sodišče v Ljubljani je. Zoper pravnomočne odločbe višjih sodišč so tako mogoča le izredna pravna sredstva. Izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka ter o njem odloča Vrhovno sodišče, je revizija. Revizija se lahko vloži, če je bila prej dopuščena. Zakonsko predvidena vloga zoper pravnomočno odločbo pritožbenega sodišča je tako predlog za dopustitev revizije. To je tudi edino pravno sredstvo, ki se vloži neposredno na Vrhovno sodišče, kamor je predlagatelj svojo vlogo tudi poslal. 4. Vlogo je torej treba obravnavati po pravilih o revizijskem postopku in torej kot predlog za dopustitev revizije, saj drugega procesnega okvira preprosto ni. Po tretjem in četrtem odstavku 86. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Predlagatelj vlaga vlogo sam, pri tem pa ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Njegov predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP).

5. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).