Jedro

V tožbi tožnik le posplošeno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo toženke in konkretno ne navaja kakršnihkoli dejanskih ali pravnih razlogov, zaradi katerih ne bi bila pravilna. Tožnik v tožbi ne navaja niti dejstev niti okoliščin, s katerimi bi izpodbijal dejansko stanje, kot ga je v izpodbijani odločbi ugotovila toženka in na katerem je utemeljila svojo odločitev.

Izrek

I.Prekinjeni postopek se nadaljuje.

II.Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za sestavo in vložitev predloga za dopustitev revizije in za sestavo in vložitev revizije zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 1426/2021 z dne 20. 10. 2021 v zvezi s sklepom VL 82282/2020 z dne 23. 9. 2021 ter zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1599/2021 z dne 22. 10. 2021 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani V P 1398/2020.

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka prejela prošnjo tožnika za dodelitev BPP v zgoraj navedeni zadevi. Prošnja je bila z odločbo št. Bpp 3387/2021 z dne 7. 12. 2021 zavrnjena, Upravno sodišče pa je s sodbo opr. št. I U 106/2022 z dne 15. 3. 2022 odločilo, da se tožbi ugodi in se odločba odpravi ter zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku je toženka upoštevala napotke sodišča in tožnika pozvala, da se opredeli do dejstev in okoliščin, pomembnih za izdajo odločbe in sicer naj opredeli razloge in argumente, ki utemeljujejo predlog za dopustitev revizije, oziroma iz katerih bodo izhajali verjetni izgledi za uspeh. Tožnik na poziv ni odgovoril. V skladu s 24. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) se pri dodelitvi BPP kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero vlaga prosilec prošnjo za dodelitev BPP. Toženka ugotavlja, da je prošnja tožnika očitno nerazumna, saj tožnik ni izkazal dejstev oziroma okoliščin, iz katerih bi izhajali verjetni izgledi za uspeh iz 24. člena ZBPP. Pojasnjuje, da je pri odločanju upoštevala, da revizija ni redno, temveč izredno pravno sredstvo, zaradi česar ne gre za ustavno zajamčeno pravico, kot to velja za pritožbo. Ob navedenem se toženka med drugim sklicuje na določilo 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki določa pogoje za dopustitev revizije. V obravnavanem primeru tožnik ni izkazal utemeljenih razlogov za vložitev predloga za dopustitev revizije in revizije. Uporaba instituta predloga za dopustitev revizije je zelo omejena, kar pomeni, da bi morala toženka obrazložiti, zakaj je presodila, da je v zadevi tožnik utemeljeno upravičen do dodelitve BPP, torej bi morala obrazloženo utemeljiti ali so v zadevi izpolnjene določbe 367. in 367.a člena ZPP v katerih so navedeni pogoji za dopustitev revizije. V obravnavanem primeru že v fazi dopustitve revizije tožnik ne bi bil uspešen brez navedbe razlogov za vložitev revizije, še manj pa so podani razlogi za revizijo samo. Tožnik torej nima verjetnih izgledov za uspeh, saj eden izmed zakonskih pogojev iz 24. člena ZBPP ni izpolnjen, zato je toženka tožnikovo prošnjo zavrnila kot neutemeljeno.

3.Tožnik se z odločitvijo toženke ne strinja. V tožbi navaja, da je organ za BPP tožnikovo prošnjo iz neutemeljenih razlogov zavrnil. Z neusmiljenim kratenjem tožnikovih pravic sodišče ščiti svoje neutemeljene akte. Sodišču predlaga vpogled v upravni spis predmetne zadeve ter vpogled v sklepa Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 1426/2021 in VL 82282/2020, sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1599/2021 in sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani V P 1398/2020. Navedene odločbe so neutemeljene in napačno obrazložene. Tožnik za dodelitev BPP izpolnjuje poleg materialnih tudi postopkovne pogoje. Sodišču smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

4.Toženka je sodišču predložila spise zadeve, odgovora na tožbo ni podala.

K I. točki izreka:

5.Upravno sodišče je s sklepom I U 966/2022-11 z dne 14. 11. 2022 prekinilo predmetni postopek do odločitve Okrajnega sodišča v Ljubljani v zadevi N 115/2022, v kateri se je odločalo o postavitvi tožnika pod skrbništvo.

6.Po ponovni presoji obravnavane zadeve in opravljenih poizvedbah pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, je sodišče prejelo podatek, da je Okrajno sodišče v Ljubljani pod opr. št. N 115/2022 že dvakrat izdalo sklep o uvedbi postopka zaradi postavitve tožnika pod skrbništvo, vendar je oba sklepa Višje sodišče v Ljubljani razveljavilo, in sicer s sklepom I Cp 1763/2022 z dne 24. 11. 2022 ter s sklepom I Cp 1153/2023 z dne 4. 7. 2023. Nov sklep o uvedbi postopka postavitve tožnikovega zakonitega zastopnika pod skrbništvo do dneva izdaje tega sklepa še ni bil izdan.

7.Zaradi dvakratne razveljavitve sklepa o uvedbi postopka postavitve pod skrbništvo sodišče ocenjuje, da ni več razlogov za čakanje na konec postopka v zvezi s popolnim ali delnim odvzemom poslovne sposobnosti zakonitemu zastopniku tožnika in posledično tudi ne za prekinitev postopka tega upravnega spora. Zato je sodišče na podlagi drugega odstavka 208. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sklenilo, da se postopek upravnega spora nadaljuje.

K II. točki izreka:

8.Tožba ni utemeljena.

9.Predmet presoje v upravnem sporu je odločba, s katero je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP, ker ni izpolnjen pogoj iz 24. člena ZBPP, saj prosilec očitno ni izkazal dejstev oziroma okoliščin, iz katerih bi izhajali verjetni izgledi za uspeh postopka v zvezi s predlogom za dopustitev revizije in za sestavo in vložitev revizije.

10.Pogoje za odobritev BPP določa ZBPP, ki v tretjem odstavku 11. člena pravi, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji določeni z zakonom. Organ za BPP torej ne ugotavlja samo materialnega položaja prosilca, ampak mu zakon nalaga, da ugotovi tudi obstoj drugih pogojev, določenih z zakonom. Druge pogoje, to je okoliščine in dejstva o zadevi, ki se upoštevajo pri dodelitvi BPP, določa 24. člen ZBPP. Po tem členu se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati, in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj, oziroma da je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

11.Po presoji sodišča je toženka zgoraj navedena določila pravilno uporabila in ugotovila, da tožnikova prošnja za dodelitev BPP ni utemeljena, saj tožnik v zadevi, za katero vlaga prošnjo za dodelitev BPP (sestava in vložitev predloga za dopustitev revizije in za sestavo in vložitev revizije zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 1426/2021 z dne 20. 10. 2021 v zvezi s sklepom VL 82282/2020 z dne 23. 9. 2021 ter zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1599/2021 z dne 22. 10. 2021 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani V P 1398/2020), nima verjetnega izgleda za uspeh. Sodišče se glede obravnavane sporne zadeve v celoti strinja z razlogi toženke v obrazložitvi izpodbijane odločbe, s katerimi logično, prepričljivo in izčrpno utemeljuje, zakaj v konkretni zadevi meni, da ni izpolnjen eden izmed taksativno predpisanih zakonskih pogojev, ki morajo biti vsi kumulativno izpolnjeni, da se prošnji lahko ugodi.

12.Kljub temu, da je bil tožnik pred izdajo izpodbijane odločbe, pozvan na izjavo o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo izpodbijane odločbe, se na poziv ni odzval. Toženka je zato odločala na podlagi same prošnje za dodelitev BPP. Pavšalne in nekonkretizirane navedbe "da so omenjene odločbe neutemeljene in napačno obrazložene" ne morejo biti podlaga za zaključek, da so pogoji za postopek pred Vrhovnim sodiščem izpolnjeni. Prav tako neuspeh tožnika v postopku, v zvezi s katerim je vložil prošnjo za dodelitev BPP, ne more biti razlog za vložitev revizije. S presojo toženke, da je zadeva očitno nerazumna, saj je pričakovanje tožnika v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, se zato sodišče strinja. Da bi tožnik v prošnji za BPP opredelil razloge in argumente, iz katerih bodo izhajali verjetni izgledi za uspeh revizije v skladu s 24. členom ZBPP, oziroma iz katerih bi izhajalo, da zadeva ni očitno nerazumna, tožnik niti ne zatrjuje.

13.Tudi v tožbi tožnik le posplošeno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo toženke in konkretno ne navaja kakršnihkoli dejanskih ali pravnih razlogov, zaradi katerih ne bi bila pravilna. Tožnik v tožbi ne navaja niti dejstev niti okoliščin, s katerimi bi izpodbijal dejansko stanje, kot ga je v izpodbijani odločbi ugotovila toženka in na katerem je utemeljila svojo odločitev. Po oceni sodišča je toženka utemeljeno izpostavila, da v nobenem primeru ni namen ZBPP, da bi se BPP odobrila v tistih zadevah, ki so očitno nerazumne in v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

14.Po povedanem sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče se strinja z ugotovitvijo toženke, da v obravnavanem primeru ni izpolnjen pogoj iz 24. člena ZBPP za dodelitev BPP. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

15.Ker dejansko stanje, relevantno za odločitev o zadevi, med strankama ni sporno, temveč je sodišče odločalo o pravnem vprašanju (pravilni uporabi 24. člena ZBPP), je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1.

16.Tožnik je hkrati s tožbo podal predlog za taksno oprostitev, zato sodišče še pojasnjuje, da se sodna taksa v tem upravnem sporu, glede na določbo šestega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) in na tej podlagi ustaljeno sodno prakso, ne plača. Ker je torej plačila sodne takse v tem upravnem sporu tožnik oproščen že glede na zakon, sodišče o tem ne bo odločalo s sklepom.

Zveza: RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 24

Pridruženi dokumenti: Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.