Jedro

Odločitev tožene stranke, da niso izpolnjeni pogoji za ugoditev prošnji za dodelitev BPP za vložitev ustavne pritožbe zoper sklep tega sodišča I U 1077/2023-12 z dne 28. 8. 2023, temelji na bistveni ugotovitvi, da tožnik v upravnem postopku ni zatrjeval, da je v zadevi I U 1077/2023 izčrpal vsa pravna sredstva, poleg tega pa je tožena stranka z vpogledom v U vpisnik tega sodišča ugotovila, da tožnik do dne izdaje izpodbijane odločbe zoper sklep I U 1077/2023-12 z dne 28. 8. 2023 ni vložil nobenega pravnega sredstva. Glede na to je tožena stranka utemeljeno zaključila, da je prošnja za BPP za vložitev ustavne pritožbe zoper sklep tega sodišča I U 1077/2023-12 z dne 28. 8. 2023 očitno nerazumna.

Pravilna pa je tudi ugotovitev tožene stranke v izpodbijani odločbi, da pogoji iz 24. člena ZBPP niso izpolnjeni tudi glede prošnje za dodelitev BPP za vložitev pobude za oceno ustavnosti drugega odstavka 22. člena ZUS-1. Ustavno sodišče je namreč z odločbo U-I-69/07-36 z dne 4. 12. 2008 že odločilo, da drugi stavek drugega odstavka 22. člena ZUS-1 v delu, ki se nanaša na pritožbo, ni v neskladju z Ustavo. Upoštevaje navedeno, vložitev ponovne pobude za oceno ustavnosti te določbe nima verjetnih izgledov za uspeh.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča RS, opr. št. I U 1077/2023-12 z dne 28. 8. 2023, za sestavo in vložitev ustavne pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča RS, opr. št. I U 1077/2023-12 z dne 28. 8. 2023, ter za sestavo in vložitev pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu.

2.Tožena stranka se v obrazložitvi odločbe sklicuje na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Navaja, da je tožnik zaprosil za izjemno in nujno BPP, ki se dodelita le, če prosilec izpolnjuje pogoje iz 24. člena ZBPP. Nadalje tožena stranka navaja, da je Upravno sodišče RS s sklepom I U 1077/2023-12 z dne 28. 8. 2023 zavrglo prosilčevo tožbo zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Bpp 372/2023 z dne 7. 6. 2023, in sicer na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Po oceni tožene stranke tožnik na podlagi 8. člena ZBPP s prošnjo za dodelitev BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča RS I U 1077/2023-12 z dne 28. 8. 2023 ne more uspeti, saj je šlo v zadevi I U 1077/2023 za spor zaradi dodelitve BPP. Nadalje tožena stranka pojasnjuje, da tudi tožnikova prošnja za dodelitev BPP za sestavo in vložitev ustavne pritožbe zoper sklep I U 1077/2023-12 z dne 28. 8. 2023 ni utemeljena, saj tožnik v zvezi s tem sklepom ni izčrpal vseh pravnih sredstev, zaradi česar bi moralo Ustavno pritožbo morebitno tožnikovo ustavno pritožbo zoper omenjeni sklep na podlagi prvega odstavka 51. člena Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS) zavreči. Glede na to je prošnja za dodelitev BPP v tem delu očitno nerazumna. V zvezi s tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP za vložitev pobude za oceno ustavnosti drugega odstavka 22. člena ZUS-1, pa tožena stranka v izpodbijani odločbi ugotavlja, da je Ustavno sodišče o ustavnosti omenjene določbe že odločalo v zadevi U-I-69/07-36 z dne 4. 12. 2008 in ugotovilo, da določba ni v neskladju z Ustavo. Glede na to, pa tudi ker sklep tega sodišča I U 1077/2023-12 z dne 28. 8. 2023 sploh ne temelji na drugem odstavku 22. člena ZUS-1, kar pomeni, da tožnik ne bi mogel izkazati pravnega interesa za nameravano pobudo, je tožena stranka v izpodbijani odločbi zaključila, da tožnikova pobuda nima verjetnega izgleda za uspeh. Ker tožnik ni izkazal obstoja objektivnih pogojev iz 24. člena ZBPP ter zaradi določbe pete alineje 8. člena ZBPP, je tožena stranka njegovo prošnjo za BPP v celoti zavrnila.

Povzetek navedb strank v upravnem sporu

3.Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo. V njej navaja, da je tožena stranka pri izdaji kršila pravila upravnega postopka, nepravilno uporabila ZBPP ter napačno in nepopolno ugotovila dejansko stanje. Trdi, da je toženi stranki znano, da je pravdno nesposoben, saj mu je bila leta 2012 odvzeta poslovna sposobnost; da je bil v postopku II P 1014/1998, ki ga je vodilo Okrožno sodišče v Ljubljani, nezakonito prikrajšan za dediščino po starših, odvzet mu je bil poslovni objekt, ki je bil njegov edini vir dohodka; da je v poplavah avgusta 2023 izgubil še vse ostalo premoženje; da njegova invalidska pokojnina znaša 1.113,96 EUR, zaradi rubeža pa se dejansko preživlja z zneskom 878,88 EUR in da je vse navedeno sodišču znano iz postopka I U 398/2021. Tožnik nadalje trdi, da je tožena stranka z izpodbijano odločbo kršila 8., 9. ter 146. člen ZUP in napačno uporabila 22. člen ZBPP, saj tožnik nedvomno izpolnjuje pogoje za BPP. Poleg navedenega tožnik v tožbi iz razloga, ker je izpodbijano odločbo izdala predsednica oz. sodnik Upravnega sodišča RS, prosi, da se njegova tožba na podlagi 23. člena Ustave odstopi v odločanju drugemu sodišču.

4.Tožnik s tožbo sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi ter njegovi prošnji za dodelitev BPP ugodi, ali pa da zadevo vrne v ponovno odločanje drugemu organu za BPP.

5.Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa v skladu s tretjim odstavkom 38. člena ZUS-1 sodišču poslala spis, ki se nanaša na to zadevo.

O predlogu za prenos pristojnosti

6.Glede tožnikove prošnje za prenos pristojnosti sodišče opozarja, da je Upravno sodišče RS edino sodišče v Republiki Sloveniji, ki je pristojno za odločanje v upravnih sporih, saj je po 9. členu ZUS-1 organizirano kot enotno sodišče, ki sodi na sedežu in zunanjih oddelkih, vsem pa predseduje ista predsednica sodišča. Zato prenos krajevne pristojnosti ni mogoč, prav tako pa v veljavni pravni ureditvi ni pravne podlage za prenos pristojnosti na sodišče druge stvarne pristojnosti.1 Glede na to tožnikovemu predlogu ni mogoče ugoditi.

Dokazni postopek

7.Sodišče je v tej zadevi narok za glavno obravnavo razpisalo za 13. 6. 2024 ob 10.30 na naslovu sedeža sodišča. Na narok je povabilo tožnika po skrbnici ter toženo stranko po organu, ki je izdal izpodbijano odločbo. Vabilo je bilo obema strankama vročeno pravilno in pravočasno. Kljub temu nobena od strank na narok za glavno obravnavo ni pristopila, odsotnosti pa tudi ni opravičila. Glede na to je sodišče na podlagi tretjega odstavka 58. člena ZUS-1 v zadevi odločilo brez glavne obravnave. Pri tem je v dokazne namene pregledalo in prebralo listine, ki jih je v sodnem postopku predložil tožnik (priloge A7 do A13) ter vse listine v spisu, ki se nanaša na to zadevo in ga je sodišču na podlagi tretjega odstavka 38. člena ZUS-1 predložila tožena stranka. Ostali dokazni predlogi, ki jih je podal tožnik (zaslišanje strank, prič, ogled), za odločitev niso bili potrebni. Tožena stranka je namreč svojo odločitev oprla na 8. in 24. člena ZBPP, pri čemer tožnik njeni presoji in zaključkom v zvezi s tem v tožbi niti ni obrazloženo nasprotoval. Prav tako se vsi predlagani dokazi nanašajo na dejstva, ki za odločitev v tej zadevi niso pravno pomembna.

O utemeljenosti tožbe

8.Po presoji sodišča tožba ni utemeljena, saj je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, izpodbijana odločba je pravilna in na zakonu utemeljena. Zato sodišče sledi njeni utemeljitvi (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

9.Izpodbijana odločba se opira na peto alinejo 8. člena ZBPP2 in na 24. člen ZBPP,3 pri čemer sodišče, kot že omenjeno, ugotavlja, da tožnik v tožbi presoji tožene stranke na tej podlagi ne nasprotuje obrazloženo, ampak le na splošno trdi, da odločitev o tem, da se njegova prošnja zavrne, ni zakonita oz. pravilna. Glede na to sodišče najprej pritrjuje toženi stranki, da prošnji za dodelitev BPP za vložitev pritožbe zoper sklep tega sodišča I U 1077/2023-12 z dne 28. 8. 2023 ni mogoče ugoditi zaradi določbe pete alineje 8. člena ZBPP, ki preprečuje dodelitev BPP v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Iz omenjenega sklepa, zoper katerega želi tožnik vložiti pritožbo, namreč izhaja, da je bil izdan v upravnem sporu zaradi BPP, ki ga je to sodišče vodilo na podlagi tožbe tožnika zoper toženo stranko Republiko Slovenijo, s katero je tožnik izpodbijal odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 372/2023 z dne 7. 6. 2023. Tožena stranka je torej pravilno uporabila materialno pravo (peto alinejo 8. člena ZBPP) in v tem delu prošnjo zavrnila.

10.Nadalje sodišče pritrjuje toženi stranki, da mora tožnik za dodelitev izjemne (22. člen ZBPP) in nujne (36. člen ZBPP) BPP vedno izpolnjevati tudi objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP, po katerem mora organ za BPP preizkusiti, ali ima zadeva, v zvezi s katero prosilec prosi za dodelitev BPP, verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožati. Pri tem mora vsaj v omejenem obsegu opraviti tudi vsebinski preizkus zadeve. Obseg oziroma meje tega preizkusa je zakonodajalec opredelil s pravnim standardom očitne nerazumnosti (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP), ki se po nadaljnjem zakonskem besedilu nanaša na verjetnost prosilčevega uspeha v postopku. Ta pravni standard mora pristojni organ v vsaki zadevi posebej napolniti (obrazložiti razloge za njegovo uporabo) na podlagi kriterijev, določenih v tretjem odstavku 24. člena ZBPP. Razlogi za morebitno zavrnitev dodelitve BPP na tej podlagi morajo torej biti očitni, to je spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve.

11.Odločitev tožene stranke, da niso izpolnjeni pogoji za ugoditev prošnji za dodelitev BPP za vložitev ustavne pritožbe zoper sklep tega sodišča I U 1077/2023-12 z dne 28. 8. 2023, temelji na bistveni ugotovitvi, da tožnik v upravnem postopku ni zatrjeval, da je v zadevi I U 1077/2023 izčrpal vsa pravna sredstva, poleg tega pa je tožena stranka z vpogledom v U vpisnik tega sodišča ugotovila, da tožnik do dne izdaje izpodbijane odločbe zoper sklep I U 1077/2023-12 z dne 28. 8. 2023 ni vložil nobenega pravnega sredstva. Glede na to je tožena stranka utemeljeno zaključila, da je prošnja za BPP za vložitev ustavne pritožbe zoper sklep tega sodišča I U 1077/2023-12 z dne 28. 8. 2023 očitno nerazumna. Ustavno sodišče bi namreč na podlagi prvega odstavka 51. člena ZUstS iz razloga neizčrpanja vseh pravnih sredstev ustavno pritožbo moralo zavreči.

12.Pravilna pa je tudi ugotovitev tožene stranke v izpodbijani odločbi, da pogoji iz 24. člena ZBPP niso izpolnjeni tudi glede prošnje za dodelitev BPP za vložitev pobude za oceno ustavnosti drugega odstavka 22. člena ZUS-1. Ustavno sodišče je namreč z odločbo U-I-69/07-36 z dne 4. 12. 2008 že odločilo, da drugi stavek drugega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06) v delu, ki se nanaša na pritožbo, ni v neskladju z Ustavo. Upoštevaje navedeno, vložitev ponovne pobude za oceno ustavnosti te določbe nima verjetnih izgledov za uspeh. Pravilna je tudi nadaljnja obrazložitev tožene stranke v zvezi z dejstvom, da se sklep tega sodišča I U 1077/2023-12 z dne 28. 8. 2023 o zavrženju tožbe sploh ne opira na drugi odstavek 22. člena ZUS-1 (ampak na 6. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1), zaradi česar tožnik tudi nima pravnega interesa za vložitev pobude za oceno ustavnosti in bi jo Ustavno sodišče moralo zavreči (prim. tretji odstavek 25. člena ZUstS).4

13.Tožbeni očitki, da je izpodbijana odločba obremenjena s kršitvijo 8. in 9. člena ZUP ter četrtega odstavka 146. člena ZUP, so splošni oz. povsem nekonkretizirani, zato ne omogočajo preizkusa v upravnem sporu. Tožnik zgolj našteva določbe ZUP, brez da bi pojasnil, zakaj naj bi tožena stranka v predhodnem postopku kršila načelo materialne resnice (8. člen ZUP), načelo zaslišanja stranke (9. člen ZUP) in o katerih dejstvih in okoliščinah, ki so bila pomembna za izdajo izpodbijane odločbe, se ni imel možnosti izreči (četrti odstavek 146. člena ZUP).

14.Ker je sodišče iz zgoraj predstavljenih razlogov ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je odločitev tožene stranke v tej zadevi pravilna ter na zakonu utemeljena, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

-------------------------------

1Prim. sklep VSRS I Upr 6/2023 z dne 13. 3. 2024.

28. člen ZBPP: "Brezplačna pravna pomoč po tem zakonu se ne dodeli v naslednjih zadevah: - zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja, razen če oškodovanec verjetno dokaže, da mu je bila zaradi storitve takih dejanj povzročena pravno priznana škoda; - v sporih zaradi znižanja ali ukinitve preživnine, kadar preživninski zavezanec ni poravnal zapadlih obveznosti iz naslova preživnine, razen če jih ni poravnal zaradi okoliščin, na katere nima vpliva; - v odškodninskih sporih zaradi povrnitve nepremoženjske in premoženjske škode pri žalitvi časti in širjenju neresničnih trditev, razen če oškodovani upravičenec verjetno dokaže, da je to vplivalo na njegov materialni ali družbeni položaj; - kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo; - v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči."

324. člen ZBPP: "(1) Pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči se kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da: (i) zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in (ii) je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. (2) V primeru, kadar prosilec uveljavlja kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (do sojenja v razumnem roku), se pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči upošteva, ali je nerešena zadeva razlog, da se je prosilec znašel v življenjski stiski. (3)Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. (4) Prosilcu se brezplačna pravna pomoč ne dodeli, če se ugotovi, da je bila v isti zadevi tožba že umaknjena iz razlogov, ki so na strani prosilca za brezplačno pravno pomoč. (5)Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov se brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje po prvi alinei prvega odstavka 26. člena tega zakona dodeli brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena."

4Tretji odstavek 25. člena ZUstS: "Ustavno sodišče zavrže pobudo, če niso izpolnjeni pogoji iz 21., 24.a, drugega odstavka 24.b in 47. člena tega zakona ter 24. člena, razen v primeru, ko že izkazan pravni interes pobudnika preneha obstajati po vložitvi pobude."

-------------------------------

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 8, 22, 24, 24/1, 36

Pridruženi dokumenti*

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.