Jedro

Ker je pogoj za pridobitev odškodnine iz prvega odstavka 59. člena ZZVR-1, izvedba vseh odrejenih ukrepov, ta pogoj pa v obravnavanem primeru ni bil izpolnjen, tožeča stranka ni upravičena do odškodnine.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS, (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000), zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 4. 10. 2001, s katero je ta zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Fitosanitarna inšpekcija, Enota Jesenice z dne 11. 7. 2001. Prvostopni organ je z navedeno odločbo zavrnil vlogo tožeče stranke za odmero odškodnine za škodo, ki ji je nastala zaradi uničenja gomoljev semenskega krompirja po odločbi tožene stranke z dne 9. 5. 2001, ker ta ni izvršila vseh ukrepov za varstvo rastlin, ki jih je bila dolžna izvesti po pravnomočni odločbi fitosanitarnega inšpektorja.

2. Sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi in razlogom, ki jih je tožena stranka navedla za odločitev v tej zadevi, in se sklicuje na določbe 1. alinee prvega odstavka Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin - ZZVR-1 (Ur. l. RS, št. 45/2001).

3. V reviziji (prej pritožbi) tožeča stranka uveljavlja razloge zmotne uporabe materialnega prava, bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in nepravilno ugotovitev dejanskega stanja. Pojasnjuje, zakaj ni bil izveden odrejeni ukrep zatravitve. Meni, da inšpektor ni poznal postopka zatravitve, da bi moral podaljšati rok, če je želel, da bi zatravitev tudi v resnici uspela ter da je do odškodnine pravno in moralno upravičena. Predlaga, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo odpravi in zadevo vrne prvostopnemu upravnemu organu v ponovni postopek in novo odločanje, ali pa samo odloči, da se ji v celoti izplača zahtevana odškodnina za uničeni okuženi krompir.

4. Tožena stranka odgovora na revizijo (prej pritožbo) ni vložila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče v vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba in so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne ter dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 7. Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbah prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena tega zakona ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava, za razliko od postopka s pritožbo, kjer se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 preizkuša tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člena ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden tudi revizijski preizkus v obravnavani zadevi.

8. V obravnavani zadevi je sporno, ali tožeča stranka izpolnjuje pogoje za pridobitev odškodnine zaradi uničenja okuženega semenskega krompirja, ki je bilo opravljeno na podlagi odločbe Fitosanitarne inšpekcije (z dne 9. 5. 2001). Odločitev v obravnavani zadevi temelji na ZZVR-1. Po določbah prvega odstavka 59. člena ZZVR-1 ima imetnik, ki se ukvarja s pridelavo oziroma predelavo rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, pravico do odškodnine za uničene rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete, za katere je pristojni inšpektor na podlagi tega zakona odredil ukrepe izkoreninjenja, preprečevanja ali zatiranja škodljivih organizmov in za katere je pristojni inšpektor odredil ukrepe zaradi škodljivih organizmov, ki na podlagi ocene tveganja iz 6. točke 76. člena tega zakona pomenijo nevarnost za zdravstveno varstvo semenskega materiala rastlin. Iz izpodbijane sodbe izhaja in ni sporno, da je pristojni inšpektor na podlagi ZZVR-1 s pravnomočno odločbo odredil določene ukrepe v zvezi z okužbo semenskega krompirja z rumeno krompirjevo ogorčico, ki je bil pridelan na kmetijskem zemljišču s parc. št. ... k.o. .... Po 2. alinei drugega odstavka 59. člena ZZVR-1 je imetnik iz prvega odstavka 59. člena tega zakona upravičen do odškodnine, če je izvedel vse predpisane in odrejene ukrepe za zdravstveno varstvo rastlin. Glede na dejanske ugotovitve v obravnavani zadevi, na katere je revizijsko sodišče vezano, tožeča stranka ni izvedla vseh ukrepov, ki jih je bila dolžna izvesti po pravnomočni odločbi pristojnega inšpektorja. Ker je pogoj za pridobitev odškodnine iz prvega odstavka 59. člena ZZVR-1, izvedba vseh odrejenih ukrepov, ta pogoj pa v obravnavanem primeru ni bil izpolnjen, tožeča stranka ni upravičena do odškodnine. Po presoji Vrhovnega sodišča je bilo torej v tem primeru materialno pravo pravilno uporabljeno.

9. Revizijski ugovori, ki jih navaja tožeča stranka, so ugovori dejanske narave. Ker revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1), teh ugovorov Vrhovno sodišče ni presojalo.

10. Na revizijski razlog bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu Vrhovno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, zato morajo biti revizijski očitki v zvezi s postopanjem sodišča prve stopnje konkretizirani, česar pa revident v tem primeru ni storil. Zato Vrhovno sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkušalo.

11. Ker niso bili podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi 92. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.