Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
1.Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je tožnica 31. 8. 2007 s toženko sklenila kreditno pogodbo za 130.600 CHF, kar je tedaj ustrezalo znesku 78.707,40 EUR, ter pogodbo o zastavi nepremičnin. Kredit je bil tožnici predstavljen kot ugoden in varen, ob zagotovilu, da do bistvenih sprememb v višini mesečne anuitete ne bo prišlo oziroma da so mogoča le manjša nihanja, toženka tožnice ni opozorila, da lahko sprememba tečaja bistveno vpliva na rast glavnice. Prav tako ji niso bile posredovane informacije, na podlagi katerih bi lahko sama ocenila možne ekonomske posledice zaradi nepredvidljivega gibanja tečaja, niti ni bila seznanjena z možnim vplivom depreciacije EUR v razmerju do CHF na višino mesečnih obrokov. Tožnica je ob sklenitvi pogodbe toženki plačala še strošek odobritve kredita 226 CHF, kar je takrat znašalo 137,79 EUR ter 392,72 EUR notarskih stroškov.
2.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so nični Kreditna pogodba št. 340-23401755028076 z 31. 8. 2007, Pogodba o zastavi nepremičnin z 31. 8. 2007 in Notarski zapis SV 547/07 z 31. 8. 2007, ki vsebuje Kreditno pogodbo št. 340-23401755028076 in Sporazum po 142. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ) (I. točka izreka). Odločilo je še, da je toženka tožnici dolžna plačati 530,51 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 11. 2018 (II. točka izreka) ter ji povrniti pravdne stroške (III. točka izreka).
3.Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
4.Toženka predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj:
1.Ali bi prvostopenjsko in drugostopenjsko sodišče morali skladno z drugim odstavkom 1. člena Direktive 93/13/EGS, izključiti uporabo te Direktive v konkretnem primeru in odločitev sprejeti na podlagi nacionalne zakonodaje, zlasti ZPotK (kot je veljal v času sklepanja pogodb), ki je kot specialni zakon urejal sklepanje kreditnih pogodb v CHF?
2.Ali je razlaga pojasnilne dolžnosti, ki temelji na dokumentih in sodni praksi, sprejeti po letu 2007 (ko je bil sklenjen kredit), skladna s prepovedjo povratne veljave pravnih aktov, kot izhaja iz 155. člena Ustave RS?
3.Ali je pravilno stališče drugostopenjskega sodišča, da je za nepoštenost pogodbenega pogoja dovolj, da se življenjski primer prilega eni od štirih alinej prvega odstavka 24. člena ZVPot, brez hkratne presoje obstoja dobre vere banke in znatnega neravnotežja pravic in obveznosti pogodbenih strank?
4.Ali je drugostopenjsko sodišče zadostilo standardu obrazloženosti, če je ugotovilo nepoštenost pogodbenega pogoja, ne da bi obrazložilo obstoj nedobrovernosti banke in obstoj znatnega neravnotežja pravic in obveznosti pogodbenih strank?
5.Ali je pravilno materialnopravno stališče drugostopenjskega sodišča, da mora pogodbena stranka na podlagi 87. člena OZ vrniti drugi stranki tudi zneske, ki jih ni prejela na podlagi samega izvajanja nične pogodbe in zneske, ki jih sploh ni prejela, ampak jih je tožeča stranka plačala tretji osebi (npr. notarju)?
6.Ali sta prvostopenjsko in drugostopenjsko sodišče kršili določbe pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ko sta odločili, da je tožena stranka dolžna povrniti znesek, ne da bi presojali in obrazložili, ali ga je tožena stranka sploh prejela oziroma za katerega je nesporno, da ga nikoli ni prejela?
5.Predlog ni utemeljen.
6.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Sodišče dopusti revizijo zlasti, če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.
7.Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz določbe prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjene, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP). Odločilo je v uvodoma navedeni sestavi senata. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 87, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.