Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS Sklep Pdp 974/2016

ECLI:SI:VDSS:2017:PDP.974.2016 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

zavrženje tožbe rok za vložitev tožbe napake volje prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom
Višje delovno in socialno sodišče
21. junij 2017
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Pisni sporazum na podlagi 77. člena ZDR-1 predstavlja enega od načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Hkrati ima tak sporazum vse značilnosti pogodbe. Ker gre za sporazum med strankama o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, zanj veljajo smiselno enaka pravila, kot veljajo za samo pogodbo o zaposlitvi. Po drugem odstavku 16. člena ZDR-1 preneha pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe po preteku 30 dni od dneva, ko je upravičenec izvedel za razlog izpodbojnosti oziroma od prenehanja sile (subjektivni rok).

Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da je tožnica izvedela za kršitev pravice že z dnem podpisa sporazuma. V obravnavani zadevi je namreč tožnica po naravi stvari izvedela za kršitev pravice tistega dne, ko je izvedela, da je noseča, to pa je po njenih navedbah 27. 3. 2016. Zato je utemeljeno zavzemanje pritožbe za to, da je rok pričel teči 27. 3. 2016, glede na določbo 16. člena ZDR-1, ter je tožba, vložena dne 25. 4. 2016, pravočasna.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sklepa se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbe se pridrži za končno odločbo.

III. Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo (točka I izreka) ter odločilo, da pravdni stranki sami krijeta svoje stroške postopka (točka II izreka).

2. Zoper navedeni sklep, razen zoper del odločitve, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka, se je pravočasno pritožila tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani del sklepa razveljavi in v tem obsegu vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Meni, da je sodišče prve stopnje tožbo nepravilno in nezakonito zavrglo kot prepozno. Glede veljavnosti sporazuma se uporabljajo določbe ZDR-1 o ničnosti in izpodbojnosti (13. in 16. člen ZDR-1) ter smiselno splošna pravila civilnega prava, ki jih vsebuje OZ. Na podlagi prvega odstavka 45. člena OZ lahko stranka zahteva razveljavitev pogodbe, če ji je pogodbena stranka ali kdo tretji z nedopustno grožnjo povzročil utemeljen strah, tako da je zaradi tega sklenila pogodbo. Razveljavitev pogodbe lahko zahteva tudi stranka, ki je v bistveni zmoti in ki je pri sklenitvi pogodbe ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu, pri čemer je zmota bistvena, če se nanaša na bistvene lastnosti predmeta, na osebo, s katero se sklepa pogodba, kadar se sklepa glede na to osebo ali na okoliščine, ki se po običajnih, v prometu ali po namenu strank štejejo za odločilne, kar sicer stranka, ki jo zmoti pogodbe s tako vsebino ne bi sklenila (prvi in drugi odstavek 46. člena OZ). V skladu z določili 46. člena OZ je bistvena zmota napake volje, zaradi katere je dopustno zahtevati razveljavitev pogodbe oziroma v konkretnem primeru sporazuma. V skladu s 74. členom OZ je takšna pogodba oz. sporazum izpodbojna. Na podlagi drugega in tretjega odstavka 16. člena ZDR-1 mora delavec zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe v roku 30 dni od trenutka, ko je zvedel za razlog izpodbijanja, v vsakem primeru po preteku enega leta od sklenitve pogodbe. Ker je tožnica 27. 3. 2016 izvedela, da je noseča, kar uveljavlja kot bistveno zmoto in s tem razlog izpodbojnosti, tožbo pa je vložila 25. 4. 2016, je tožba vložena pravočasno. Zato je izpodbijani sklep nezakonit. Tudi če bi se sodišče postavilo na stališče, da gre za tožbo zaradi ugotovitve nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja, je treba ugotoviti, da je tožnica z dnem ugotovitve nosečnosti ugotovila, da so kršene njene pravice, zaradi česar je tožbo vložila upravičeno v roku 30 dni od tega trenutka. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi zapisalo, da gre v konkretnem primeru za motivno zmoto, ki je kot takšna upoštevna le tedaj, če bi bil motiv za sklenitev sporazuma vključen v sam sporazum. Navedenega pa stranki nista trdili. Zato je navedeno stališče sodišča prve stopnje napačno. Motivna zmota nastane pri izoblikovanju volje, če izjavitelj ob sklenitvi pravnega posla zmotno izhaja iz kakšne okoliščine, pričakovanja, upanja, nagiba, pomembnega za njegovo odločanje in dajanje izjave. Zmota v motivu je upoštevna, če je motiv vključen v pogodbo. To se lahko zgodi takrat, ko je postavljen kot pogoj obveznosti ali pomeni njen razlog. V konkretnem primeru se le-ta navaja, saj je motiv izrecno zapisan in postavljen kot razlog podpisa sporazuma o razvezi pogodbe o zaposlitvi in ureditvi medsebojnih razmerij, zaradi česar je v konkretnem primeru motivna zmota upoštevna. Razlog za sklenitev konkretnega sporazuma je bil izrecno zapisan v sporazum in je bil kot poslovni namen obeh pogodbenih strank vključen v poslovno podlago sporazuma in je kot tak tudi pogoj za veljavnost sklenjenega sporazuma. Če bi tožnica v trenutku podpisa sporazuma vedela, da je noseča, takšnega sporazuma ne bi podpisala. Zato je pri oblikovanju volje zmotno izhajala iz napačnih okoliščin in nagibov, ki so bile bistvenega pomena za njeno odločanje in dajanje izjav.

3. V odgovoru na pritožbo tožena stranka prereka navedbe iz pritožbe, predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega dela sklepa sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je sklep v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.; ZPP). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje kršilo določbe postopka, zaradi zmotne uporaba materialnega prava pa tudi ni pravilno in popolno ugotovilo dejanskega stanja.

6. Tožnica je s toženo stranko dne 14. 3. 2016 sklenila sporazum o razvezi pogodbe o zaposlitvi in ureditvi medsebojnih razmerjih (B2). S tožbo, ki jo je vložila 25. 4. 2016, je zahtevala razveljavitev sporazuma zaradi napak volje, konkretno bistvene zmote, saj ob podpisu sporazuma še ni vedela, da je noseča in sporazuma ne bi podpisala, če bi to vedela. Sodišče prve stopnje je tožbo na podlagi 274. člena ZPP kot prepozno zavrglo.

7. Pri vprašanju roka za sodno varstvo v zvezi s sporazumom o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi je treba upoštevati določbo 16. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013; ZDR-1) o uveljavljanju izpodbojnosti pogodbe o zaposlitvi, glede na to, da je tožnica uveljavljala izpodbojnost sporazuma zaradi napake volje. Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrženju tožbe oprlo na tretji odstavek 200. člena ZDR-1, ki določa rok za sodno varstvo v primeru uveljavljanja zahtevka za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitve o disciplinski odgovornosti delavca, vendar pa ni pravilno upoštevalo datuma začetka teka roka. Pisni sporazum na podlagi 77. člena ZDR-1 predstavlja enega od načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Hkrati ima tak sporazum vse značilnosti pogodbe. Ker gre za sporazum med strankama o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, zanj veljajo smiselno enaka pravila, kot veljajo za samo pogodbo o zaposlitvi. Po drugem odstavku 16. člena ZDR-1 preneha pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe po preteku 30 dni od dneva, ko je upravičenec izvedel za razlog izpodbojnosti oziroma od prenehanja sile (subjektivni rok). Identično stališče je zavzelo Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sklepu opr. št. VIII Ips 157/2016 z dne 22. 11. 2016. Iz (starejše) sodne prakse Vrhovnega sodišče Republike Slovenije sicer res izhaja, da pisni sporazum predstavlja enega od načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi, zaradi česar je treba tak sporazum izpodbijati v roku iz 200. člena ZDR-1 oziroma takrat veljavnega tretjega odstavka 204. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02 in nasl.; ZDR) ter smiselno upoštevati tudi določbe ZDR (oziroma ZDR-1) o uveljavljanju pogodbe o zaposlitvi, vendar je Vrhovno sodišče Republike Slovenije v citirani, novejši, zadevi opr. št. VIII Ips 157/2016 rok vezalo izključno na 16. člen ZDR-1, in ne več na tretji odstavek 200. člena ZDR-1 (prim. odločitve Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 92/2013, opr. št. VIII Ips 53/2012 in opr. št. VIII Ips 487/2007). Zato je treba v obravnavani zadevi pravočasnost tožbe presojati le po 16. členu ZDR-1. Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da je tožnica izvedela za kršitev pravice že z dnem podpisa sporazuma. V obravnavani zadevi je namreč tožnica po naravi stvari izvedela za kršitev pravice tistega dne, ko je izvedela, da je noseča, to pa je po njenih navedbah 27. 3. 2016. Zato je utemeljeno zavzemanje pritožbe za to, da je rok pričel teči 27. 3. 2016, glede na določbo 16. člena ZDR-1, ter je tožba, vložena dne 25. 4. 2016, pravočasna.

8. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje po vsebini presojati tožbeni zahtevek tožnice.

9. Ostalih pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ni presojalo, saj niso odločilnega pomena za odločitev o pritožbi. V skladu s prvim odstavkom 360. člena ZPP mora namreč sodišče druge stopnje v obrazložitvi sodbe oziroma sklepa presoditi le tiste navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena, in navesti razloge, ki jih je upoštevalo po uradni dolžnosti.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka tožnice temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

11. Glede na to, da se spor za razveljavitev sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi uvršča med spore o obstoju oziroma prenehanju delovnega razmerja, tožena stranka v skladu s petim odstavkom 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj.) sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj v sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja delodajalec krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia