Jedro

Pri ugotavljanju mesečnega razpoložljivega dohodka prosilca se ne upoštevanja kreditnih oziroma drugih obveznosti, saj ZST-1 ne predvideva, da bi moralo sodišče pri ugotavljanju premoženjskega stanja presojati tudi izdatke predlagatelja in njegovih družinskih članov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje toženca delno oprostilo plačila sodne takse za postopek o pritožbi, in sicer za znesek 4.225,00 EUR (I. točka izreka). Kar je toženec zahteval več iz naslova taksne oprostitve, je zavrnilo ( II. točka izreka) in tožniku naložilo plačilo sodne takse v višini 2.000,00 EUR v petih zaporednih mesečnih obrokih po 400,00 EUR (III. točka izreka) ter sklenilo, da bo neplačane obroke sodišče prisilno izterjalo (IV. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se je iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka pritožil toženec, s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v II., III., in IV. točki izreka razveljavi in toženca v celoti oprosti plačila sodne takse za pritožbo. Navaja, da sodišče prve stopnje pri odločanju ni upoštevalo toženčevega odplačevanje kredita S. banki, saj je toženec z banko sklenil sodno poravnavo, še preden je vedel, da bodo nastali stroški sodne takse za pritožbo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ker je taksna obveznost za toženca nastala ob vložitvi pritožbe, to je dne 3.12.2012, je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru pravilno uporabilo določbe prej veljavnega ZST-1A (Ur. list RS, št. 37/2008 s spremembami), v nadaljevanju ZST-1, v povezavi s prvim odstavkom 26. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1B, Ur. list RS, št. 63/13).

5. V skladu z 11. členom ZST-1 sodišče oprosti stranko plačila sodnih taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Pri tem mora upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke. Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje sodna praksa razlaga s pomočjo kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), in kriterijev, ki jih za dodelitev denarne socialne pomoči določa Zakon o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). Po drugem odstavku 13. člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve, in ki je ob izdaji izpodbijanega sklepa znašal 265,22 EUR. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje povprečni mesečni dohodek gospodinjstva predlagatelja znaša približno 1.000,00 EUR. Pritožnik s svojimi navedbami ni uspel izkazati, da njegovo premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje ne omogoča plačila petih zaporednih mesečnih obrokov po 400,00 EUR.

6. Sodišče prve stopnje je zavzelo tudi povem pravilno stališče glede neupoštevanja kreditnih oziroma drugih obveznosti pri ugotavljanju mesečnega razpoložljivega dohodka prosilca, saj ZST-1, ne predvideva, da bi moralo sodišče pri ugotavljanju premoženjskega stanja predlagatelja in njegovih družinskih članov presojati tudi njihove izdatke, kar je v skladu tudi z uveljavljenim stališčem sodne prakse.

7. Pritožba toženca zato ni utemeljena, in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje.

8. V zadevi je višje sodišče odločalo po sodnici posameznici v skladu z določilom prvega odstavka 366. a člena ZPP.