Jedro

OZ v tretjem odstavku 561. člena določa, da lahko vsaka stranka zahteva, da se pogodba razveže, če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti. Torej je zahtevek na razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju, kar tožnik uveljavlja iz razloga neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti s strani toženca, nesklepčen, kot je pravilno materialnopravno ugotovilo sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje pa je v nadaljevanju ne glede na nesklepčnost tožbenega zahtevka na razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju izvedlo dokazni postopek, v katerem je po opravi natančne in skrbne dokazne ocene, ki je skladna z 8. členom ZPP, ugotovilo, da toženec svoje pogodbene obveznosti po pogodbi o dosmrtnem preživljanju izpolnjuje.

Ne drži pritožbeni očitek, da sta razveza in razveljavitev pogodbe sinonima. Razveljavitev pogodbe pomeni, da pogodba ni bila veljavno sklenjena, medtem ko razveza pomeni, da je bila veljavno sklenjena, brez napak volje, a je kasneje prišlo do razlogov za njeno razvezo.

Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da bi moral toženec pogodbo izpolnjevati zgolj in le osebno, ne tudi s pomočjo svojih zunajzakonskih partnerk, saj pogodba o dosmrtnem preživljanju ne ustvarja strogo osebne obveznosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 931,47 EUR v roku 15 dni od izdaje te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo: (1) tožbeni zahtevek na preklic izročilne pogodbe z dne 14. 12. 2006, potrjene z notarskim zapisom notarja A. A. SV-000/06 z dne 21.12. 2006, (2) zahtevek na vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja pri nepremičninah 309, 368/1, 691, 3799, 310/1, 310/2 (prej 310) in 413/1, vse k.o. X in ½ 310/3 (prej 13.S), vse k.o. X, (3) zahtevek za razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 14. 12. 2006, potrjene z notarskim zapisom z dne 21. 12. 2006 pod SV 000/06 in dodatka k pogodbi o dosmrtnem preživljanju in k izročilni pogodbi, sklenjenega v notarskem zapisu z dne 29. 4. 2015 pod SV 000/2015 (I. točka izreka izpodbijane sodbe). Ugovoru tožene stranke zoper sklepa I P 125/2019 z dne 6. 12. 2019 in I P 125/2019 z dne 19. 12. 2019 je ugodilo ter sklepa razveljavilo ter predlog za izdajo začasne odredbe z dne 4. 12. 2019 in z dne 18. 12. 2019 zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je, da bo o pravdnih stroških toženca odločilo s posebnim sklepom (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Postavljeni tožbeni zahtevek, ki se nanaša na preklic izročilne pogodbe in na razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju in dodatka, je pravilen in sposoben za obravnavanje. Zato so navedbe sodišča, da je tožbeni zahtevek v 3. točki tožbe nesklepčen in neutemeljen, nepravilne. Iz tožnikove trditvene podlage in izpovedbe je ugotoviti, da tožnik uveljavlja razveljavitev oz. razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju iz razloga neizpolnjevanja pogodbeno prevzetih obveznosti s strani toženca. O tem, da tožnik uveljavlja med drugim tudi razlog neizpolnjevanja pogodbenih obvez, se je na poziv sodišča izjavil pooblaščenec tožnika na glavni obravnavi 11. 4. 2021. OZ v 561. členu predvideva razvezo pogodbe v primeru, ko pogodbena stranka ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti, zato so navedbe sodišča, da je pogodbo o dosmrtnem preživljanju mogoče razveljaviti le zaradi napak volje, ne pa tudi neizpolnjevanja pogodbe, napačne, pri čemer je beseda razveljavitev sopomenka za besedo razveza. Kljub temu da tožnik razloga napak volje ni izrecno uveljavljal, bi moralo sodišče odločati tudi o tem razlogu, ker iz trditvene podlage izhaja, da je uveljavljal tudi ta razlog. Tožnik je navedel, da je toženec ves čas vztrajal in zahteval od tožnika, da pogodbo in dodatek podpiše, tožnik je tako ravnal in to iz strahu pred tožencem. Iz takšnih tožnikovih navedb pa izhaja, da tožnikova volja po sklenitvi omenjenih pogodb ni obstajala. Ker mora sodišče na materialno pravo paziti po uradni dolžnosti, je dolžno obravnavati vsa sporna vprašanja, na katera pravdne stranke opozorijo. S tem, ko sodišče tako ni ravnalo, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

Dokazni postopek je pokazal, da toženec kot prevzemnik in preživljalec svojih pogodbenih obveznosti do tožnika ni izpolnjeval, kar je tudi razlog za razvezo pogodbe na podlagi tretjega odstavka 561. člena OZ. Zaradi takega ravnanja toženca so se odnosi med pravdnima strankama skrhali do te mere, da med pravdnima strankama ne obstaja več dostojen in spoštljiv odnos, toženec se do tožnika nepravično obnaša, ga žali in je nehvaležen za izročeno premoženje. Sodišče je nepravilno dokazno ocenilo dogodek iz februarja 2022. Da je do dogodka prišlo, sta potrdila tudi toženec in njegova partnerka B. B., le potek dogodka sta opisovala na drugačen način, saj želita tožnika predstaviti kot fizično nasilno osebo. Sodišče bi moralo oceniti tudi druge izvedene dokaze, da bi ugotovilo, katera pravdna stranka je povzročila slabe medsebojne odnose, pri čemer je napačno ocenilo video posnetek, iz katerega izhaja, da je bil tožnik k ravnanju, kot je prikazano, dejansko izzvan s strani toženca.

Pogodbena obveza, ki je toženec ni izvajal, je tudi v tem, da niti tožniku niti C. C. nikoli ni čistil in prezračeval njunih prostorov, prav tako pa ni nikoli pral njunega posteljnega perila in to vse od takrat, ko tožnik in njegova žena zaradi zdravstvenih težav nista bila možna delati. Priči D. D., bivša zunajzakonska partnerka toženca, in B. B., sedanja zunajzakonska partnerka toženca, nista potrdili, da je toženec nudil pomoč in postrežbo tožniku in pokojni C. C., pač pa da sta jo nudili onidve. Pogodbene obveze se je zavezal izvrševati izključno toženec, kar je sodišče očitno spregledalo. Toženec tožniku tudi ni priskrbel 150 l vina letno, kar potrjuje dejstvo, da ima toženec zgolj 50 l cisterno, prav tako pa ne drži navajanje toženca, da je cisterno vsakič, ko je bila prazna, napolnil, niti ni upošteval, da lahko toženec zaradi putike pije le belo vino in ne rdečega.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik v obravnavani tožbi zahteva preklic izročilne pogodbe ter razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju in dodatka k tej pogodbi. Svoj tožbeni zahtevek na razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju uveljavlja zaradi zatrjevanega neizpolnjevanja pogodbe o dosmrtnem preživljanju s strani toženca. Toženec pa v postopku trdi, da svoje obveznosti po pogodbi o dosmrtnem preživljanju izpolnjuje že vse od sklenitve pogodbe dalje.

6. Tožnik v pritožbi zmotno navaja, da je ugotovitev sodišča prve stopnje o nesklepčnosti tožbenega zahtevka v 3. točki tožbe nepravilna. Obligacijski zakonik (OZ) v tretjem odstavku 561. člena določa, da lahko vsaka stranka zahteva, da se pogodba razveže, če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti. Torej je zahtevek na razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju, kar tožnik uveljavlja iz razloga neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti s strani toženca, nesklepčen, kot je pravilno materialnopravno ugotovilo sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje pa je v nadaljevanju ne glede na nesklepčnost tožbenega zahtevka na razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju izvedlo dokazni postopek, v katerem je po opravi natančne in skrbne dokazne ocene, ki je skladna z 8. členom ZPP, ugotovilo, da toženec svoje pogodbene obveznosti po pogodbi o dosmrtnem preživljanju izpolnjuje. Torej tudi, če bi bil tožbeni zahtevek postavljen pravilno, glaseč na razvezo pogodbe, njegova utemeljenost ni podana. Zato je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna.

7. Ne drži pritožbeni očitek, da sta razveza in razveljavitev pogodbe sinonima. Razveljavitev pogodbe pomeni, da pogodba ni bila veljavno sklenjena, medtem ko razveza pomeni, da je bila veljavno sklenjena, brez napak volje, a je kasneje prišlo do razlogov za njeno razvezo. Glede na to, da je sodišče izrecno pozvalo tožnika, naj navede, iz katerih razlogov izpodbija pogodbo o dosmrtnem preživljanju, in je tožnik navedel, da zgolj zaradi neizpolnjevanja pogodbe, ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje pri presoji utemeljenosti zahtevka obravnavati tudi razlog napak volje pri sklenitvi pogodbe. Ne glede na to pa je ta pritožbeni očitek neutemeljen tudi iz razloga, ker je sodišče prve stopnje tudi na trditve tožnika o napakah volje, ki jih je tožnik zgolj pavšalno in nekonkretizirano uveljavljal, odgovorilo. Ugotovilo je namreč, da zahtevek iz razloga napak volje pri sklenitvi pogodbe ni utemeljen, ker je v skladu z določilom 99. člena OZ pravica zahtevati razveljavitev pogodbe, ki je bila sklenjena leta 2006 in dodatek k njej leta 2015, prenehala, saj je bila tožba z dne 3. 12. 2019 vložena po preteku rokov, ki jih OZ določa za izpodbijanje pogodbe zaradi napak volje (99. člen OZ).

8. Ker je tako sodišče prve stopnje pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka obravnavalo vse relevantne tožbene trditve, tudi tiste, ki se nanašajo na napake volje pri sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, je neutemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka ter zmotno uporabilo materialno pravo zaradi spregleda dela trditvene podlage tožnika.

9. Dokazna ocena sodišča prve stopnje glede ugotovitve dejanskega stanja, da toženec izpolnjuje svoje pogodbene obveznosti po pogodbi o dosmrtnem preživljanju in dodatku k pogodbi ter glede poteka dogodka iz februarja 2022 in zagotovitve 150 l vina tožniku letno, je natančna, skrbna, prepričljiva in življenjsko logična ter v skladu z določilom 8. člena ZPP. Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni ocenilo vseh izvedenih dokazov, je pavšalen in nekonkretiziran. Pritožbeno sodišče dokazno oceno sodišča prve stopnje sprejema kot pravilno, zato grajo ugotovljenega dejanskega stanja kot neutemeljeno v celoti zavrača. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da bi moral toženec pogodbo izpolnjevati zgolj in le osebno, ne tudi s pomočjo svojih zunajzakonskih partnerk, D. D. in kasneje B. B., saj pogodba o dosmrtnem preživljanju ne ustvarja strogo osebne obveznosti. Na tožniku je dokazno breme, da toženec pogodbe o dosmrtnem preživljanju ne izpolnjuje, česar pa v postopku ni uspel dokazati (7. in 212. člen ZPP).

10. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

11. Tožnik s pritožbo ni uspel, tožencu pa so v pritožbenem postopku nastali stroški sestave odgovora na pritožbo, ki znašajo 1250 točk (tar. št. 19 Odvetniške tarife) ter materialni izdatki v višini 22,5 točk (2 % materialni izdatki, 11. člen OT), skupaj 1.272,50 točk, kar ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke v višini 0,60 EUR znaša 763,50 EUR, povečano za 22 % DDV pa 931,47 EUR. Na podlagi določila prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP je tožnik dolžan tožencu povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 931,47 EUR v roku 15 dni (313. člen ZPP) od izdaje te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (378. člen Obligacijskega zakonika) od poteka paricijskega roka dalje do plačila.