Jedro

Organ, ki je pristojen za izbiro med prijavljenimi kandidati ni dolžan izbrati nikogar, čeprav prijavljeni kandidat zahtevane pogoje izpolnjuje. Določba prvega odstavka 14.člena ZDR daje pooblastilo za izbiro pristojnemu organu, da po prostem preudarku ( diskreciji) med prijavljenimi kandidati, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje, izbere najprimernejšega.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala razveljavitev sklepa sveta Srednje trgovske šole, brez datuma in naložitev obveznosti toženi stranki, da jo sprejme v skladu z razpisanimi pogoji z dne 12.6.1997 v redno delovno razmerje na delovno mesto učiteljice naravoslovja s poznavanjem blaga za nedoločen čas. Sodišče je ugotovilo, da je dokončni sklep tožene stranke (prvostopnega sklepa tožeča stranka sploh ni izpodbijala) pravilen in zakonit, saj na razpisani dve delovni mesti učiteljice naravoslovja s poznavanjem blaga izbrani kandidatki v celoti izpolnjujeta razpisne pogoje.

Sodišče druge stopnje je z napadeno sodbo zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ker je v celoti soglašalo z njegovimi dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je tožnica vložila pravočasno revizijo, s katero uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. V obrazložitvi revizije očita sodišču zmotno ugotovitev, naj bi imel svet šole sejo - na kateri bi bilo prisotnih osem članov (od enajstih) - dne 28.7.1997, saj tožena stranka ni predložila celotnega zapisnika seje, pač pa le njegov izvleček. Podatke iz tega izvlečka je sodišče neutemeljeno upoštevalo kot verodostojne, čeprav ni zaslišalo predsednika sveta šole. Pisni odpravek sklepa, s katerim je bil zavrnjen tožničin ugovor, nima obrazložitve in ne pravnega pouka, kar po mnenju revizije posledično pomeni njegovo formalno nezakonitost. Ker na sejo drugostopnega organa nista bila vabljena niti tožnica niti predsednik sindikata, postopek ni bil zakonito izveden. Tožena stranka tožnici na njeno zaprosilo ni poslala zaprošene dokumentacije, sodišče pa tudi ni izvedlo vseh dokazov, ki jih je predlagala. Revizijskemu sodišču zato predlaga, da reviziji ugodi in spremeni izpodbijani sodbi sodišč prve in druge stopnje tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oziroma podredno, da ju razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje.

V postopku po 390. členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90 - v nadaljevanju: ZPP, ki ga je glede na določbo 498. člena Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 - še uporabiti) je bila revizija vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti preizkusilo glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, vendar take kršitve ni ugotovilo. Zaradi vsebine določbe 386. člena ZPP je revizijsko sodišče omejeno na preizkus samo tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje stranka v svoji reviziji. Tožeča stranka, ki sicer uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka, v reviziji teh kršitev formalno ni opredelila, niti jih z revizijskimi razlogi utemeljevala, zato jih revizijsko sodišče ni bilo dolžno preizkušati. V kolikor je imela revizija z navedbami o nasprotjih med ugotovitvami sodišča in vsebino listin in zapisnikov, v mislih bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, ta, po presoji revizijskega sodišča, ni podana. Obe sodbi obravnavata vse izvedene dokaze in vsebujeta o njih jasno dokazno oceno. Če pa revizijski očitki merijo na dokazno oceno, pomeni to izpodbijanje dejanskih ugotovitev, kar po tretjem odstavku 385. člena ZPP ni dovoljen revizijski razlog. Z revizijskimi trditvami, da sodišče ni izvedlo zaslišanja predsednika sveta šole in drugih predlaganih dokazov, pa tožeča stranka prav tako izpodbija v postopku pred nižjema sodiščema ugotovljeno dejansko stanje. To pa v revizijskem postopku ni dovoljeno (tretji odstavek 385. člena ZPP). Sicer pa ugotovljena dejanska podlaga ni pravno relevantna za odločitev o sporu. V obravnavani zadevi je predmet presoje dokončni sklep o izbiri, saj se tožbeni zahtevek ne nanaša na razveljavitev razpisnega postopka.

Po določbi 84. člena ZTPDR ima oseba, ki meni, da je bil po objavi oziroma razpisu izbran kandidat, ki ne izpolnjuje objavljenih pogojev, ali da je bil kako drugače prekršen postopek za izbiro prijavljenih kandidatov, pravico do varstva svojih pravic. Ker tožbenega zahtevka na razveljavitev postopka za izbiro kandidatov tožeča stranka ni postavila, ne morejo biti vprašanja o domnevni kršitvi procesnih pravil predmet tega spora. V tožbi uveljavljeni zahtevek na razveljavitev dokončnega sklepa, s katerim je bila vzdržana odločitev tožene stranke z dne 1.7.1997 o neizbiri tožnice, omejuje sodišče le na presojo o zakonitosti izbire obeh prijavljenih kandidatk.

Na podlagi 1. odstavka 23. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 - ZDSS) sodišče sicer ni vezano na postavljeni zahtevek. Čeprav se je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje ukvarjalo s presojo zatrjevanih kršitev razpisnega postopka, je odločilo v okviru tožbenega zahtevka to je o zakonitosti izbire. Zato očitanih procesnih kršitev razpisnega postopka revizijsko sodišče ni obravnavalo.

Sodišči prve in druge stopnje pri svoji odločitvi nista zmotno uporabili materialnega prava. Ob bistveni dejanski ugotovitvi obeh sodišč, da sta bili na podlagi javnega razpisa v dnevniku Večer z dne 12.6.1997 za delovni mesti učitelja naravoslovja s poznavanjem blaga (za nedoločen oziroma določen čas) izbrani kandidati S. P. in V. K., ki sta izpolnjevali vse razpisne pogoje, ne pa tožnica, je pravilna njuna pravna presoja, da je bila njuna izbira zakonita.

Izbira med tremi kandidatkami je bila opravljena v skladu s pravicami in obveznostmi, ki jih ima ravnatelj na podlagi 49. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96 - ZOFVI) v zvezi z 10. členom Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90 - ZTPDR), saj lahko izbere kateregakoli kandidata, ki pogoje izpolnjuje. Ker gre torej za prosto izbiro med kandidatkami, ki so vse izpolnjevale razpisne pogoje, je bilo v izpodbijani sodbi, po presoji revizijskega sodišča, materialno pravo pravilno uporabljeno. Da je izbira prosta, izhaja tudi iz določbe prvega odstavka 14. člena ZDR, po kateri poslovodni organ, pristojen za izbiro, ni dolžan izbrati nikogar, čeprav prijavljeni kandidati zahtevane pogoje izpolnjujejo.

Zato revizijsko sodišče zaključuje, da je bilo v izpodbijani sodbi materialno pravo pravilno uporabljeno. Revizijsko sodišče je revizijo tožeče stranke zato kot neutemeljeno zavrnilo (393. člen ZPP).

Določbe ZPP in ZTPDR je revizijsko sodišče uporabilo na podlagi prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).