Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Nov dokaz v smislu 1. točke 260. člena ZUP je le tak dokaz, ki je obstajal že v času pred izdajo odločbe, v zvezi s katero je predlagana obnova postopka, kar v obravnavanem primeru pomeni, da je moral obstajati že pred 18. 5. 2010. Sklep, ki ga kot nov dokaz navaja tožnica, pa je bil izdan šele 19. 6. 2013.
I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrgla tožničino vlogo za obnovo postopka, končanega z odločbo Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor št. 06122-844/2010-5 (8203) z dne 18. 5. 2010. Iz obrazložitve izhaja, da tožnica predlaga obnovo postopka iz razloga po 1. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in kot nov dokaz navaja sklep Upravne enote Črnomelj št. 351-436/2011-12 z dne 19. 6. 2013 o zavrženju njene vloge za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte. S tem dokazom naj bi izvedela, da se obravnavani objekt šteje za enostavni objekt, za gradnjo katerega ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. Toženka je ugotovila, da je tožnica predlog vložila prepozno, saj ji je bil sklep, na katerega se sklicuje, vročen 21. 6. 2013, obnovo postopka pa je predlagala šele 1. 8. 2013. Upravni organ druge stopnje je zavrnil tožničino pritožbo zoper izpodbijani sklep.
Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da se ne strinja z ugotovitvijo toženke, da je predlog podala prepozno. Meni, da je rok začel teči šele, ko je potekel rok za pritožbo zoper sklep in ne od takrat, ko ga je prejela. Glede na to, da gre po novi zakonodaji za objekt, ki ne predstavlja več nelegalne gradnje, bi moral predmetni postopek po uradni dolžnosti ustaviti že inšpekcijski organ. Opozarja še na odškodninsko odgovornost inšpekcijskega organa oziroma Republike Slovenije. Predlaga ugoditev tožbi, odpravo izpodbijanega sklepa in odločbe upravnega organa druge stopnje ter ustavitev postopka, glede katerega je bila predlagana obnova ter iz njega izvirajočega izvršilnega postopka oziroma podrejeno vrnitev zadeve upravnemu organu prve stopnje v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.
Tožba ni utemeljena.
V zadevi ni sporno, da je tožnica predlagala obnovo navedenega inšpekcijskega postopka iz razloga po 1. točki 260. člena ZUP, ki določa, da se postopek, končan z odločbo, dokončno v upravnem sporu obnovi, če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku.
Kot nov dokaz tožnica navaja sklep UE Črnomelj št. 351-436/2011-12 z dne 19. 6. 2013 o zavrženju zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta - lope, ker gre za enostaven objekt in gradbeno dovoljenje zanj ni potrebno. Ta sklep je po njenih navedbah prejela 21. 6. 2013. Po 1. točki prvega odstavka 263. člena ZUP lahko stranka predlaga obnovo iz razloga po 1. točki 260. člena ZUP v enem mesecu od dneva, ko je mogla navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze.
Ker je trenutek, ko je tožnica mogla navesti navedeni sklep, tudi po presoji sodišča nastal z dnem, ko ga je prejela, in ne z dnem, ko je postal dokončen, in ker ni sporno, da je predlog vložila več kot en mesec od dneva, ko ga je prejela, je odločitev toženke pravilna in na zakonu utemeljena.
Ob tem sodišče še pripominja, da je nov dokaz v smislu 1. točke 260. člena ZUP le tak dokaz, ki je obstajal že v času pred izdajo odločbe, v zvezi s katero je predlagana obnova postopka, kar v obravnavanem primeru pomeni, da je moral obstajati že pred 18. 5. 2010. Sklep, ki ga kot nov dokaz navaja tožnica, je bil izdan šele 19. 6. 2013. Glede tožbene navedbe, da gre za objekt, ki po novih predpisih ne predstavlja več nelegalne gradnje in da bi moral inšpekcijski organ inšpekcijski postopek ustaviti po uradni dolžnosti, pa sodišče ugotavlja, da drugi odstavka 10. člena Uredbe res določa, da bi moral biti v primeru, ko do uveljavitve uredbe inšpekcijski postopek še ni zaključen z izvršitvijo inšpekcijske odločbe, po določbah te uredbe pa za tak postopek ni več pravne podlage, inšpekcijski postopek ustavljen najkasneje v 90 dneh po njeni uveljavitvi. V zvezi z ustavitvijo lahko tožnica inšpekcijskemu organu poda pobudo, ni pa morebitna opustitev dolžnega ravnanja inšpekcijskega organa predmet presoje v tem upravnem sporu, v katerem se presoja le zakonitost sklepa o zavrženju tožničinega predloga za obnovo postopka.
Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Ker v tožbi niso navedena nova dejstva ali dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev v zadevi, je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.
Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.