15. 9. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo društva Združenje v gibanju OPS – Osveščeni Prebivalci Slovenije, Ljubljana, ki ga zastopa predsednik Ladislav Troha, Ljubljana, na seji 15. septembra 2022

odločilo:

Zahteva za oceno ustavnosti Sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB-D, EPA 129-IX) (Uradni list RS, št. 96/22) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Predlagatelj (pobudnik referenduma) izpodbija Sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB-D, EPA 129-IX) (v nadaljevanju Sklep). Navaja, da se "za oceno ustavnosti sklepa v celoti naslanja na obrazloženo odklonilno mnenje sprejetega Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB-D), dne 29.06.2022 Zakonodajno pravne službe Državnega zbora RS." Zatrjuje, da je Državni zbor sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih ZNB-D (EPA 129-IX – v nadaljevanju ZNB-D) po hitrem postopku brez širše javne obravnave in brez upoštevanja strokovnih, argumentiranih ter obrazloženih pripomb laične in strokovne javnosti, še zlasti Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora (v nadaljevanju ZPS). Opozarja, da po mnenju ZPS zakonodajalec ni v celoti odpravil ugotovljenih protiustavnosti, kar naj bi pomenilo, da tak zakon, ki ne odpravlja protiustavnosti v celoti, ne more biti predmet podrejenosti četrti alineji 90. člena Ustave in se o njem ne bi smelo odločati na referendumu. Navaja tudi, da zakonodajalec ni odpravil neskladnosti v dveh mesecih od izdane odločbe Ustavnega sodišča, temveč šele po skoraj enem letu, in to s predlogom zakona po hitrem postopku, s čimer naj bi kršil načelo demokratičnega postopka o tako pomembni zadevi, ki zadeva vse državljane Republike Slovenije. S tem naj bi zlorabil svoj položaj. Predlagatelj meni, da se z ZNB-D ne odpravljajo ključne protiustavnosti iz "prejšnje različice Zakona o nalezljivih boleznih", ki jih je v svojih dveh odločbah ugotovilo Ustavno sodišče, temveč se nakazujejo celo nove. Ustavnemu sodišču predlaga, naj odloči, da ZNB-D ne pridobi pravne veljave, in bodisi odpravi Sklep in dopusti razpis zakonodajnega referenduma o ZNB-D, bodisi izda sklep, s katerim Državnemu zboru naloži ponovno obravnavo oziroma dopolnitev ZNB-D v skladu z mnenjem ZPS. Predlagatelj se v oporo argumentaciji sklicuje tudi na članek dr. Andraža Terška z naslovom "Zakon je mogoče spremeniti tudi v politični manifest", iz katerega naj bi izhajalo, da ZNB-D v pravni red uvaja nove protiustavnosti.

2.Sklep naj bi bil tudi v neskladju z drugim odstavkom 3. člena Ustave, ki naj bi dajal državljanom Republike Slovenije stalno in neodtujljivo pravico odločati neposredno o vseh zakonskih predlogih in drugih zadevah, celo o spremembah in dopolnitvah Ustave, saj v tem členu ni navedenega nobenega t. i. ustavnega ali zakonskega pridržka, ki bi neposredno odločanje omejeval. Predlagatelj zato predlaga Ustavnemu sodišču, naj naloži zakonodajalcu, da odpravi nasprotje med 3. in 90. členom Ustave.

3.V dopolnitvi zahteve predlagatelj navaja, da ZPS v mnenju opozarja predsednico Državnega zbora, da bo Ustavno sodišče opravilo tudi sui generis obliko predhodne oziroma a priori kontrole ustavne dopustnosti (prepovedi) zakonodajnega referenduma o ZNB-D na podlagi četrte alineje drugega odstavka 90. člena Ustave. Presodilo naj bi zlasti, ali ZNB-D 1) odpravlja protiustavnosti, ugotovljene in navedene v odločbah Ustavnega sodišča št. U-I-79/20 z dne 13. 5. 2021 (Uradni list RS, št. 88/21), št. U-I-155/20 z dne 7. 10. 2021 (Uradni list RS, št. 178/21), št. U-I-8/21 z dne 16. 9. 2021 (Uradni list RS, št. 167/21), št. U-I-50/21 z dne 17. 6. 2021 (Uradni list RS, št. 119/21), št. U-I-180/21 z dne 14. 4. 2022 (Uradni list RS, št. 60/22) in št. U-I-132/21 z dne 2. 6. 2022 (Uradni list RS, št. 89/22); 2) poleg odpravljanja ugotovljene protiustavnosti ne ureja drugih (nepovezanih) vprašanj oziroma področij in 3) (ne) ustvarja novih protiustavnosti. Tudi v tem delu se predlagatelj glede razlogov protiustavnosti sklicuje na mnenje ZPS in članek dr. Andraža Terška.

4.Ustavno sodišče je zahtevo in dopolnitev zahteve poslalo v odgovor Državnemu zboru, ki navaja, da ima izpodbijani Sklep pravno podlago v četrti alineji drugega odstavka 90. člena Ustave v zvezi s prvim odstavkom 21. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno besedilo in 52/20 – v nadaljevanju ZRLI). Meni, da je zato presoja osredotočena na vprašanje, ali odločitev, da referenduma ni dopustno razpisati, pomeni kršitev navedene ustavne določbe, ter da mora zato Ustavno sodišče oceniti, ali se Sklep nanaša na zakon, ki odpravlja protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost.

5.Državni zbor primarno navaja, da so navedbe predlagatelja o tem, da ZNB-D ne pomeni zakona iz četrte alineje drugega odstavka 90. člena Ustave, povsem pavšalne in ostajajo na ravni golega zatrjevanja neodprave ugotovljenih protiustavnosti oziroma uvajanja novih protiustavnosti. Meni, da zgolj posplošeno sklicevanje na mnenje ZPS in članek dr. Andraža Terška ne zadošča za izpolnitev trditvenega in dokaznega bremena predlagatelja glede protiustavnosti Sklepa,[1] tudi zato, ker so bili k vsem členom ZNB-D sprejeti amandmaji, ki po stališču Državnega zbora ustrezno naslavljajo opozorila ZPS, in ker se članek dr. Andraža Terška nanaša na novelo Zakona o nalezljivih boleznih, ki se je bistveno razlikovala od ZNB-D.

6.Sicer Državni zbor nasprotuje navedbi predlagatelja, da ZNB-D ni zakon iz četrte alineje drugega odstavka 90. člena Ustave, ker ne odpravlja v celoti protiustavnosti, ki jih je ugotovilo Ustavno sodišče. Meni, da Državni zbor lahko sprejme sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma zgolj, če se zakon, ki je predmet zakonodajnega referenduma, vsebinsko nanaša na ugotovljeno protiustavnost oziroma kršitev človekovih pravic in to ugotovljeno protiustavnost tudi odpravlja. V konkretnem primeru naj bi Ustavno sodišče v zvezi z ukrepi za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni predhodno že ugotovilo protiustavnost (1) ureditve pravne podlage za odreditev ukrepov za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni iz prvega odstavka 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 142/20 in 82/21 – v nadaljevanju ZNB) z odločbama št. U-l-79/20 in št. U-l- 155/20, (2) ureditve pravne podlage za odreditev izobraževanja na daljavo z delno odločbo št. U-l-8/21 iz Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20) in (3) posameznih ukrepov za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni z odločbami št. U-l-50/21, št. U-l-180/21 in št. U-l-132/21, ki jih je s podzakonskimi akti predvsem na podlagi zakonskega pooblastila iz prvega odstavka 39. člena ZNB sprejela Vlada. Kot naj bi izhajalo iz Sklepa in zakonodajnega gradiva ZNB-D, naj bi Državni zbor z ZNB-D odpravil protiustavnosti, ki jih je Ustavno sodišče ugotovilo v odločbah št. U-l-79/20 in št. U-l-155/20, ob tem pa naj bi pri ureditvi ukrepov za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni upošteval tudi stališča Ustavnega sodišča v odločbi št. U-l-50/21. Državni zbor poudarja, da ZNB-D spreminja prav v odločbah Ustavnega sodišča št. U-l-79/20 in št. U-l-155/20 presojane določbe 39. člena ZNB, kar nedvomno kaže, da se vsebinsko nanaša na navedene odločbe Ustavnega sodišča. Glede na navedeno naj bi ZNB-D pomenil zakon, ki se vsebinsko nanaša na v navedenih odločbah Ustavnega sodišča ugotovljeno protiustavnost.

7.Državni zbor meni, da zakonodajnega referenduma skladno s četrto alinejo drugega odstavka 90. člena Ustave ni dopustno razpisati niti o zakonu, ki zgolj deloma, vendar v pretežni meri, odpravlja v odločbah Ustavnega sodišča ugotovljeno protiustavnost. Da ZNB-D naslavlja v odločbah Ustavnega sodišča št. U-l-79/20 in št. U-I-155/20 ugotovljene protiustavnosti prvega odstavka 39. člena ZNB, naj bi izhajalo iz navedb predlagatelja, mnenja ZPS, zakonodajnega gradiva k ZNB-D in Sklepa. To naj bi bilo razvidno tudi iz besedila določb ZNB-D, pri čemer naj bi Državni zbor z amandmaji naslovil tudi mnenje ZPS. S tem naj bi Državni zbor vsaj v pretežni meri naslovil v odločbah Ustavnega sodišča št. U-l-79/20 in št. U-l-155/20 ugotovljene protiustavnosti prvega odstavka 39. člena ZNB. Poleg tega naj bi upošteval tudi ugotovljene protiustavnosti v odločbah Ustavnega sodišča št. U-l-8/21, št. U-l-50/21, št. U-l-180/21 in št. U-l-132/21. Po oceni Državnega zbora so vsebinski razlogi, ki utemeljujejo nedopustnost referenduma, podrobno obrazloženi v Sklepu, predlagatelj pa niti ne zatrjuje, še manj pa obrazloženo ne izkazuje razlogov, ki bi omogočili drugačen zaključek.

8.Glede na vse navedeno Državni zbor meni, da je treba zahtevo zavreči na podlagi prvega odstavka 25. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS), saj ne vsebuje bistvenih sestavin, ki jih mora vsebovati vsaka zahteva skladno s prvim odstavkom 24.b člena ZUstS, oziroma jo podredno na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRLI kot neutemeljeno zavrniti.

9.Mnenje je poslala tudi Vlada. Navaja, da je Državni zbor v zvezi z ZNB-D presojal, ali gre z vidika materialnega kriterija za zakon, ki ga je mogoče uvrstiti v skupino zakonov, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost, pri čemer je upošteval ureditev prepovedi zakonodajnega referenduma, ustavnosodno presojo in tudi gradiva iz ustavnorevizijskega postopka za spremembo 90. člena Ustave ter tudi pomen referenduma. Vlada pojasnjuje, da je Državni zbor v Sklepu obrazložil, da je cilj ZNB-D odpraviti protiustavnosti 39. člena ZNB, ki jih je ugotovilo Ustavno sodišče z odločbama št. U-l-79/20-24 in št. U-l-155/20, ter da je namen ZNB-D vzpostavitev ustrezne in z Ustavo skladne pravne podlage za izpolnjevanje pozitivne obveznosti države, da varuje pravico do življenja (17. člen Ustave), pravico do telesne in duševne celovitosti (35. člen Ustave) in pravico do zdravstvenega varstva (prvi odstavek 51. člena Ustave), ob hkratni vzpostavitvi ustreznih varoval, s katerimi se preprečuje prekomeren poseg v druge ustavno varovane človekove pravice in temeljne svoboščine, zlasti svobodo gibanja, pravico do zbiranja in združevanja, svobodo dela in svobodno gospodarsko pobudo. Glede navedb o zamudi roka za odpravo protiustavnosti, ugotovljenih z odločbami Ustavnega sodišča, Vlada opozarja, da bi se z dodatnim zamujanjem odprave protiustavnosti, tudi kot posledico nedopustnega zakonodajnega referenduma o ZNB-D, še naprej kršili načelo pravne države in načelo delitve oblasti. Vlada meni, da referendum ne sme pomeniti odločanja o tem, ali naj se protiustavno stanje, ugotovljeno z navedenima odločbama Ustavnega sodišča, še nadaljuje. Glede na navedeno Ustavnemu sodišču predlaga, naj zahtevo zavrne kot neutemeljeno.

10.Odgovor Državnega zbora in mnenje Vlade sta bila posredovana v izjavo predlagatelju, ki njune navedbe zavrača kot neutemeljene. Ustavnemu sodišču predlaga, naj "izvede javno sojenje ob prisotnosti zainteresirane javnosti".

B.

11.Zakonodajni referendum ureja Ustava v 90. členu. Predvideva ga kot naknadni zavrnitveni referendum o uveljavitvi zakona, ki ga je Državni zbor že sprejel. V zvezi z izvrševanjem referenduma državljanom (volivcem) zagotavlja dve pravici: najprej pravico 40.000 volivcev, da zahtevajo razpis referenduma (prvi odstavek 90. člena Ustave), nato pa še pravico glasovati na referendumu (tretji odstavek 90. člena Ustave). Podrobnejšo ureditev načina izvrševanja zakonodajnega referenduma Ustava prepušča zakonski ureditvi (peti odstavek 90. člena). ZRLI ureja dva različna postopka odločanja Državnega zbora o nedopustnosti referenduma in prav tako dva različna postopka ustavnosodne kontrole te odločitve. Člen 21 ZRLI ureja postopek glede zakonov iz druge do četrte alineje drugega odstavka 90. člena Ustave, 21.a člen ZRLI pa postopek glede zakonov iz prve alineje drugega odstavka 90. člena Ustave.

12.Na podlagi 21. člena ZRLI Državni zbor v štirinajstih dneh po vložitvi referendumske pobude sprejme sklep, s katerim ugotovi, da referenduma ni dopustno razpisati, in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Pobudnik lahko v petnajstih dneh od objave tega sklepa zahteva, naj Ustavno sodišče preizkusi njegovo ustavnost. Ustavno sodišče odloči o zahtevi v tridesetih dneh. Drugače kot v postopku po 21.a členu ZRLI, v katerem Ustavno sodišče svojo pristojnost ustavnosodnega varstva referenduma izvršuje v postopku za oceno ustavnosti zakona, ki je že bil uveljavljen, je v postopku po 21. členu ZRLI predmet presoje sklep Državnega zbora, da referenduma ni dopustno razpisati, ustavnosodno varstvo referenduma pa je tako zagotovljeno še pred uveljavitvijo zakona. Če Ustavno sodišče ugotovi, da je sklep Državnega zbora o nedopustnosti referenduma v neskladju z Ustavo, ga razveljavi, postopek referenduma o zakonu pa se po objavi odločitve Ustavnega sodišča nadaljuje. Tudi v postopku po 21. členu ZRLI je presoja Ustavnega sodišča omejena le na vprašanje, ali odločitev Državnega zbora, da referenduma ni dopustno razpisati, pomeni kršitev druge do četrte alineje drugega odstavka 90. člena Ustave. Ta presoja je sicer vsebinske narave, ker mora Ustavno sodišče presoditi, ali gre za zakon iz druge do četrte alineje drugega odstavka 90. člena Ustave. Če bi Ustavno sodišče ugotovilo, da ne gre za tak zakon, bi to pomenilo, da je Državni zbor kršil ustavno pravilo o tem, kdaj ni dopustno razpisati referenduma. V tem primeru bi Ustavno sodišče sklep Državnega zbora o nedopustnosti referenduma razveljavilo in naslednji dan po objavi odločbe Ustavnega sodišča bi se nadaljevalo zbiranje podpisov v podporo zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma o tem zakonu. Gre za posebna postopkovna pravila, ki so lex specialis v razmerju do splošne ureditve postopka presoje ustavnosti zakona v ZUstS. Glede vprašanj, ki z ZRLI niso posebej urejena, pa veljajo splošna pravila, ki jih predvidevata Ustava in ZUstS.

13.Državni zbor je 29. 6. 2022 sprejel ZNB-D. Predlagatelj je 6. 7. 2022 kot pobudnik referenduma s skupino volivcev vložil pobudo za razpis zakonodajnega referenduma o ZNB-D. Državni zbor 14. 7. 2022 sprejel Sklep, s katerim je odločil, da skladno s četrto alinejo drugega odstavka 90. člena Ustave referenduma o ZNB-D ni dopustno razpisati, ker gre za zakon, ki odpravlja protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost. Sklep je bil naslednjega dne (15. 7. 2022) objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. Predlagatelj je 19. 7. 2022 vložil zahtevo za oceno ustavnosti Sklepa in 25. 7. 2022 dopolnitev zahteve. Glede na navedeno so za obravnavo zahteve izpolnjeni procesni pogoji iz drugega odstavka 21. člena ZRLI.

B. – II.

14.Predlagatelj zatrjuje, da ZNB-D ne odpravlja vseh protiustavnosti, ki jih je Ustavno sodišče ugotovilo v odločbah št. U-l-79/20 in št. U-l- 155/20 ter da uvaja nove protiustavnosti. Navaja tudi, da je bilo v postopku sprejemanja ZNB-D kršeno načelo demokratičnosti, ker je bil ZNB-D sprejet po hitrem postopku in po izteku uskladitvenega roka, ki ga je določilo Ustavno sodišče. Zatrjuje tudi neskladje z drugim odstavkom 3. člena Ustave, ker naj ta ne bi dopuščal kakršnega koli omejevanja neposrednega odločanja ljudstva.

15.Kot že navedeno (glej 12. točko obrazložitve tega sklepa), Ustavno sodišče v postopku po 21. členu ZRLI preverja zgolj morebitne kršitve ustavnih pravil referendumskega postopka, ne pa tudi kršitev drugih ustavnih določb. Glede na navedeno so očitki predlagatelja o kršitvi 1. člena in drugega odstavka 3. člena Ustave v postopku sprejemanja ZNB-D neupoštevni oziroma ne morejo biti predmet presoje v postopku po 21. členu ZRLI. Prav tako so neupoštevne vse navedbe v zvezi z domnevno protiustavno ustavno ureditvijo referenduma, ker ne Ustava ne zakoni med pristojnostmi Ustavnega sodišča ne določajo niti pristojnosti za ocenjevanje medsebojne skladnosti ustavnih določb niti pristojnosti za oceno ustavnosti določb, vsebovanih v ustavnem zakonu.

16.Zahteva je (enako kot ustavna pritožba) posebno pravno sredstvo s posebnim obsegom izpodbijanja in presojanja. ZUstS v prvem odstavku 24.b člena določa, kaj mora vsebovati zahteva za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijanega predpisa. Skladno s tretjo alinejo prvega odstavka 24.b člena ZUstS ter s I. točko Priloge Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20 – v nadaljevanju Poslovnik) mora zahteva vsebovati tudi navedbo razlogov neskladnosti z Ustavo. Po prvem odstavku 25. člena ZUstS Ustavno sodišče zahtevo zavrže, če niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 24.b člena ZUstS.

17.Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-480/20 z dne 11. 3. 2021 (Uradni list RS, št. 57/21) (30. in 31. točka obrazložitve) že sprejelo stališče, da je treba v postopku po 21.a členu ZRLI od predlagatelja (volivca), ki vlaga zahtevo za oceno ustavnosti na podlagi petega odstavka 21.a člena ZRLI, zahtevati, naj v okviru dostopnih in znanih podatkov oziroma informacij zatrjuje in utemeljuje, da ukrepi niso potrebni za zagotavljanje odprave posledic naravne nesreče, oziroma da sta tako trditveno kot dokazno breme na predlagatelju. To velja še toliko bolj, ker peti odstavek 21.a člena ZRLI določa zelo kratek, sicer instrukcijski rok 30 dni za odločitev Ustavnega sodišča. Enako velja tudi za predlagatelja, ki vlaga zahtevo na podlagi drugega odstavka 21. člena ZUstS, za odločitev o kateri je prav tako določen (instrukcijski) rok 30 dni. Glede na izjemno kratek (četudi instrukcijski) rok za odločitev Ustavnega sodišča je torej v postopkih po 21. in 21.a členu ZRLI zahteva po tem, da mora predlagatelj vložiti popolno vlogo in s tem zadostiti zahtevi po izpolnitvi trditvenega (in dokaznega) bremena še posebej poudarjena. Glede na navedeno zahteve ni mogoče utemeljiti s splošnim sklicevanjem na navedbe in utemeljitve, vsebovane v različnih pravnih mnenjih ali strokovnih člankih oziroma literaturi.

18.Predlagatelj se glede razlogov za svoja očitka, da ZNB-D ne odpravlja vseh protiustavnosti, ki jih je Ustavno sodišče ugotovilo v odločbah št. U-l-79/20 in št. U-l-155/20 ter da uvaja nove protiustavnosti, v celoti sklicuje na mnenje ZPS z dne 22. 6. 2022 in članek dr. Andraža Terška, ki ju prilaga zahtevi. Predvidevanje, da bo Ustavno sodišče zgolj na podlagi splošnega odkaza na mnenje ZPS oziroma članek dr. Andraža Terška samo ugotavljalo, katerih ugotovljenih protiustavnosti naj ZNB-D ne bi odpravljala v celoti oziroma katere nove protiustavnosti naj bi uvajala v pravni red, tej zahtevi ne zadosti. Predlagatelj bi moral jasno navesti razloge, na podlagi katerih Sklepu očita protiustavnost, oziroma zakaj določb ZNB-D ni mogoče šteti za zakon, ki odpravlja protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost v smislu četrte alineje drugega odstavka 90. člena Ustave. Zgolj posplošeno sklicevanje na mnenje ZPS in članek dr. Andraža Terška ne zadošča.

19.Glede na navedeno zahteva ne vsebuje bistvenih sestavin, ki jih mora vsebovati vsaka zahteva (prvi odstavek 24.b člena ZUstS). Zato jo je Ustavno sodišče zavrglo.

20.Ustavno sodišče ni sledilo predlogu predlagatelja, naj odloči po opravljeni javni obravnavi, ker ta za odločitev o oceni ustavnosti Sklepa ni bila potrebna.

C.

21.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 25. člena ZUstS v zvezi z 21. členom ZRLI in tretje alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnica in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič in Marko Šorli. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Državni zbor se sklicuje na sklep Ustavnega sodišča št. U-I-5/22, U-I-23/22 z dne 10. 2. 2022.

[2]Peti odstavek 90. člena Ustave določa, da se referendum ureja z zakonom, ki ga sprejme Državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev.

[3]Če je zoper sklep Državnega zbora na Ustavno sodišče vložena zahteva za oceno ustavnosti, Državni zbor zakona ne pošlje v razglasitev do objave odločitve Ustavnega sodišča v Uradnem listu Republike Slovenije, da sklep Državnega zbora ni v neskladju z Ustavo, oziroma do seznanitve, da je zahteva umaknjena (drugi stavek tretjega odstavka 21. člena ZRLI).

[4]Peti odstavek 21. člena ZRLI določa, da sklep Državnega zbora o nedopustnosti referenduma zadrži zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma in potek roka za njihovo zbiranje. Zbiranje podpisov se v primeru odločitve Ustavnega sodišča, da je sklep Državnega zbora v neskladju z Ustavo, nadaljuje naslednji dan po objavi odločbe Ustavnega sodišča v Uradnem listu Republike Slovenije, kar se objavi na spletni strani Državnega zbora.

[5]Četrti in peti odstavek 21. člena ZRLI določata: "Če ustavno sodišče ugotovi, da je sklep Državnega zbora iz prvega odstavka tega člena v neskladju z Ustavo, ga razveljavi. Sklep iz prvega odstavka tega člena zadrži zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma in potek roka za njihovo zbiranje. Zbiranje podpisov se v primeru odločitve Ustavnega sodišča, da je sklep Državnega zbora v neskladju z Ustavo, nadaljuje naslednji dan po objavi odločbe Ustavnega sodišča v Uradnem listu Republike Slovenije, kar se objavi na spletni strani Državnega zbora."

[6]Morebitne druge protiustavnosti ZNB-D bodo lahko predmet presoje v postopku s pobudo za oceno ustavnosti, ko bo ZNB-D začel veljati.

[7]Glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-214/00 z dne 14. 9. 2000 (OdlUS IX, 201).

[8]Prim. sklep Ustavnega sodišča št. Up-716/18, Up-745/18 z dne 17. 5. 2018 (Uradni list RS, št. 35/18, in OdlUS XXIII, 22), 14. točka obrazložitve.

[9]Prim. tudi odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-483/20 z dne 1. 4. 2021 (Uradni list RS, št. 64/21), 37. točka obrazložitve.