Jedro

Jedro

Vsi štirje očitki iz opozorila pred redno odpovedjo, da je tožnik s svojim ravnanjem kršil obveznosti iz delovnega razmerja, so neutemeljeni in nedokazani.

Vsi štirje očitki iz opozorila pred redno odpovedjo, da je tožnik s svojim ravnanjem kršil obveznosti iz delovnega razmerja, so neutemeljeni in nedokazani.

Izrek

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

I.Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožnik sam krije svoje pritožbene stroške.

II.Tožnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je dovolilo spremembo tožbe z dne 26. 4. 2024 (točka I izreka), razsodilo je, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 14. 9. 2023 nezakonita in jo je razveljavilo (točka II izreka), da tožniku delovno razmerje pri toženki ni prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ampak je trajalo do 21. 10. 2024, ko se pogodba sodno razveže (točka III izreka), da je toženka dolžna tožnika v roku 8 dni prijaviti v obvezna zavarovanja ter mu za to obdobje izplačati mesečno nadomestilo plače v znesku 1.478,65 EUER in druge prejemke iz delovnega razmerja z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne od zapadlosti nadomestila plače oziroma drugih prejemkov iz delovnega razmerja dalje do plačila (točka IV izreka), da je toženka dolžna tožniku v roku 8 dni plačati denarno povračilo v znesku 1.478,65 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka dalje od plačila (točka V izreka). Višji zahtevek je zavrnilo (točka VI izreka) in toženki naložilo, da tožniku v roku 15 dni povrne stroške postopka v višini 1.282,65 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (točka VII izreka).

1.Sodišče prve stopnje je dovolilo spremembo tožbe z dne 26. 4. 2024 (točka I izreka), razsodilo je, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 14. 9. 2023 nezakonita in jo je razveljavilo (točka II izreka), da tožniku delovno razmerje pri toženki ni prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ampak je trajalo do 21. 10. 2024, ko se pogodba sodno razveže (točka III izreka), da je toženka dolžna tožnika v roku 8 dni prijaviti v obvezna zavarovanja ter mu za to obdobje izplačati mesečno nadomestilo plače v znesku 1.478,65 EUER in druge prejemke iz delovnega razmerja z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne od zapadlosti nadomestila plače oziroma drugih prejemkov iz delovnega razmerja dalje do plačila (točka IV izreka), da je toženka dolžna tožniku v roku 8 dni plačati denarno povračilo v znesku 1.478,65 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka dalje od plačila (točka V izreka). Višji zahtevek je zavrnilo (točka VI izreka) in toženki naložilo, da tožniku v roku 15 dni povrne stroške postopka v višini 1.282,65 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (točka VII izreka).

2.Zoper ugodilni del sodbe se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo in posledično zmotno ugotovilo dejansko stanje, ko je štelo, da naj bi bile vse očitane kršitve iz opozorila pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga neustrezno konkretizirane oziroma ne dovolj natančno opredeljene. Ker tožnik pravočasnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni grajal, se šteje, da je bila pravočasna. V zvezi s prvo očitano kršitvijo (nenošenje zaščitne opreme) je povsem nemogoče sprejeti neživljenjsko stališče sodišča prve stopnje, da kršitev ni bila dovolj časovno in vsebinsko opredeljena. Enako velja glede očitka neupoštevanja navodil, da tudi ta ni dovolj časovno in vsebinsko določno opredeljen, saj iz opozorila razumljivo izhaja, da je tožnik naloge prelagal na sodelavce, kakovost njegovega opravljenega dela pa ni bila zadovoljiva, ker so bile naloge nezadostno, površno in malomarno opravljene. Tožniku je bilo jasno, kaj so njegove naloge, kar izhaja iz njegove izpovedi. Delovni čas je točno in jasno določen za vse delavce. Tožnik je z dela odšel predčasno in samovoljno, kar pa nikakor ni sprejemljivo. Čisto zadostno je konkretiziran tudi njegov odnos do sodelavcev. V zvezi s tožnikovimi navedbami o trpinčenju na delovnem mestu poudarja, da do trpinčenja tožnika ni prišlo. Res mora delodajalec v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložiti dejanski razlog, vendar pa to ne pomeni, da bi moral obrazložiti vsako podrobnost okoliščin in ravnanj. Zmotna je bila dokazna ocena sodišča prve stopnje v zvezi z izvedenimi zaslišanji o nošenju zaščitne delovne opreme, saj so zakoniti zastopnik toženke ter delavci, ki so bili zaslišani kot priče, izpovedali, da je tožnik večkrat ni nosil. Dva delavca toženke sta zaslišana kot priči izpovedala, da je tožnik naloge slabo opravljal in da ni spoštoval nadrejenih. Navaja, da je točna ura odhoda tožnika z delovnega mesta brezpredmetna, saj je med strankama nesporno, da je tožnik delo predčasno zapustil. Zmotno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da je neutemeljen očitek iz redne odpovedi o nezaprtju zunanjih vrat delavnice, saj je dejansko ostal odprt eden izmed izhodov, kar je pomenilo nevarnost za nepooblaščeni vstop v prostore toženke. Tožnik je bil v delavnico zabeležen kot zadnji, zato je logično, da jo je dejansko kot zadnji zapustil. S tem je bil dolžan zapreti tudi vhod v delavnico, pa tega ni storil. Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da je sodelavec A. A. dne 6. 9. 2023 ustno odredil pripravo materiala za servis le B. B. in ne tožniku. Naloga je bila namreč dana obema, kar tožnika ne razbremeni tega, da bi jo tudi on moral izvesti. Glede na navedeno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

2.Zoper ugodilni del sodbe se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo in posledično zmotno ugotovilo dejansko stanje, ko je štelo, da naj bi bile vse očitane kršitve iz opozorila pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga neustrezno konkretizirane oziroma ne dovolj natančno opredeljene. Ker tožnik pravočasnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni grajal, se šteje, da je bila pravočasna. V zvezi s prvo očitano kršitvijo (nenošenje zaščitne opreme) je povsem nemogoče sprejeti neživljenjsko stališče sodišča prve stopnje, da kršitev ni bila dovolj časovno in vsebinsko opredeljena. Enako velja glede očitka neupoštevanja navodil, da tudi ta ni dovolj časovno in vsebinsko določno opredeljen, saj iz opozorila razumljivo izhaja, da je tožnik naloge prelagal na sodelavce, kakovost njegovega opravljenega dela pa ni bila zadovoljiva, ker so bile naloge nezadostno, površno in malomarno opravljene. Tožniku je bilo jasno, kaj so njegove naloge, kar izhaja iz njegove izpovedi. Delovni čas je točno in jasno določen za vse delavce. Tožnik je z dela odšel predčasno in samovoljno, kar pa nikakor ni sprejemljivo. Čisto zadostno je konkretiziran tudi njegov odnos do sodelavcev. V zvezi s tožnikovimi navedbami o trpinčenju na delovnem mestu poudarja, da do trpinčenja tožnika ni prišlo. Res mora delodajalec v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložiti dejanski razlog, vendar pa to ne pomeni, da bi moral obrazložiti vsako podrobnost okoliščin in ravnanj. Zmotna je bila dokazna ocena sodišča prve stopnje v zvezi z izvedenimi zaslišanji o nošenju zaščitne delovne opreme, saj so zakoniti zastopnik toženke ter delavci, ki so bili zaslišani kot priče, izpovedali, da je tožnik večkrat ni nosil. Dva delavca toženke sta zaslišana kot priči izpovedala, da je tožnik naloge slabo opravljal in da ni spoštoval nadrejenih. Navaja, da je točna ura odhoda tožnika z delovnega mesta brezpredmetna, saj je med strankama nesporno, da je tožnik delo predčasno zapustil. Zmotno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da je neutemeljen očitek iz redne odpovedi o nezaprtju zunanjih vrat delavnice, saj je dejansko ostal odprt eden izmed izhodov, kar je pomenilo nevarnost za nepooblaščeni vstop v prostore toženke. Tožnik je bil v delavnico zabeležen kot zadnji, zato je logično, da jo je dejansko kot zadnji zapustil. S tem je bil dolžan zapreti tudi vhod v delavnico, pa tega ni storil. Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da je sodelavec A. A. dne 6. 9. 2023 ustno odredil pripravo materiala za servis le B. B. in ne tožniku. Naloga je bila namreč dana obema, kar tožnika ne razbremeni tega, da bi jo tudi on moral izvesti. Glede na navedeno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3.Tožnik je v odgovoru na pritožbo predlagal, da jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

3.Tožnik je v odgovoru na pritožbo predlagal, da jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sodbe preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi in pri tem skladno z določbo 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedenih v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in zakonita. Prvostopenjsko sodišče je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo vsa dejstva, odločilna za razsojo, in svojo odločitev tudi utemeljilo na pravilni materialnopravni podlagi.

5.Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sodbe preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi in pri tem skladno z določbo 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedenih v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in zakonita. Prvostopenjsko sodišče je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo vsa dejstva, odločilna za razsojo, in svojo odločitev tudi utemeljilo na pravilni materialnopravni podlagi.

6.Tožnik je bil pri toženki zaposlen na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 12. 2022 na delovnem mestu proizvodni delavec - skladiščnik in pomoč na terenu. Toženka mu je dne 17. 8. 2023 podala opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, pred podajo redne odpovedi iz krivdnega razloga pa mu je vročila pisno seznanitev z očitanimi kršitvami, ga povabila na zagovor pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ki se ga je udeležil in podal pisni zagovor. Redno odpoved iz krivdnega razloga mu je toženka podala 14. 9. 2023 in mu jo isti dan tudi vročila. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženka sicer postopek pred redno odpovedjo iz krivdnega razloga izvedla po določbah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), vendar pa razlogi, na katerih temelji opozorilo pred redno odpovedjo, kot tudi razlogi iz redne odpovedi, niso utemeljeni, kot je v nadaljevanju pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, pri čemer se je utemeljeno oprlo na sodno prakso VSRS opr. št. VIII Ips 131/2018, ki ji je sledilo tudi VDSS v zadevi Pdp 300/2022. Skladno z drugim odstavkom 87. člena ZDR-1 mora delodajalec v redni in izredni odpovedi pogodbe zaposlitvi svoje očitke določno opredeliti po vsebini, morajo pa biti tudi časovno opredeljeni, tako da sodišče lahko presodi tudi pravočasnost podaje odpovedi.

6.Tožnik je bil pri toženki zaposlen na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 12. 2022 na delovnem mestu proizvodni delavec - skladiščnik in pomoč na terenu. Toženka mu je dne 17. 8. 2023 podala opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, pred podajo redne odpovedi iz krivdnega razloga pa mu je vročila pisno seznanitev z očitanimi kršitvami, ga povabila na zagovor pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ki se ga je udeležil in podal pisni zagovor. Redno odpoved iz krivdnega razloga mu je toženka podala 14. 9. 2023 in mu jo isti dan tudi vročila. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženka sicer postopek pred redno odpovedjo iz krivdnega razloga izvedla po določbah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), vendar pa razlogi, na katerih temelji opozorilo pred redno odpovedjo, kot tudi razlogi iz redne odpovedi, niso utemeljeni, kot je v nadaljevanju pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, pri čemer se je utemeljeno oprlo na sodno prakso VSRS opr. št. VIII Ips 131/2018, ki ji je sledilo tudi VDSS v zadevi Pdp 300/2022. Skladno z drugim odstavkom 87. člena ZDR-1 mora delodajalec v redni in izredni odpovedi pogodbe zaposlitvi svoje očitke določno opredeliti po vsebini, morajo pa biti tudi časovno opredeljeni, tako da sodišče lahko presodi tudi pravočasnost podaje odpovedi.

7.Toženka je tožniku podala pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z očitanimi štirimi kršitvami pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje je v zvezi s temi očitki pravilno ugotovilo, da so vsi štirje očitki iz opozorila pred redno odpovedjo, da je tožnik s svojim ravnanjem kršil obveznosti iz delovnega razmerja, neutemeljeni in nedokazani.

7.Toženka je tožniku podala pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z očitanimi štirimi kršitvami pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje je v zvezi s temi očitki pravilno ugotovilo, da so vsi štirje očitki iz opozorila pred redno odpovedjo, da je tožnik s svojim ravnanjem kršil obveznosti iz delovnega razmerja, neutemeljeni in nedokazani.

8.Sodišče prve stopnje je v zvezi s prvim očitkom - nenošenje zaščitne obvezne opreme ugotovilo, da je ta očitek premalo konkretiziran, saj ni terminsko definiran, prav tako pa zaslišane priče niso vedele povedati, kdaj tožnik opreme ni nosil. Iz tožnikove izpovedi izhaja, da mu je toženka zagotovila obleko, očala, rokavice in obutev, vendar mu je zagotovila na začetku le tri majice in troje delovne hlače ter čevlje, ki pa jih zaradi zdravstvenih težav z nogami ni mogel nositi in si je sam kupil ustrezno obutev Wurth, ki je skladna s standardom EN ISO 20345:2011. Na podlagi izpovedi zaslišanih prič C. C., D. D. in E. E. sodišče prve stopnje ni moglo ugotoviti, kdaj je storil te kršitve.

8.Sodišče prve stopnje je v zvezi s prvim očitkom - nenošenje zaščitne obvezne opreme ugotovilo, da je ta očitek premalo konkretiziran, saj ni terminsko definiran, prav tako pa zaslišane priče niso vedele povedati, kdaj tožnik opreme ni nosil. Iz tožnikove izpovedi izhaja, da mu je toženka zagotovila obleko, očala, rokavice in obutev, vendar mu je zagotovila na začetku le tri majice in troje delovne hlače ter čevlje, ki pa jih zaradi zdravstvenih težav z nogami ni mogel nositi in si je sam kupil ustrezno obutev Wurth, ki je skladna s standardom EN ISO 20345:2011. Na podlagi izpovedi zaslišanih prič C. C., D. D. in E. E. sodišče prve stopnje ni moglo ugotoviti, kdaj je storil te kršitve.

9.Tudi drugi očitek iz opozorila, da naj bi tožnik kršil svoje obveznosti iz delovnega razmerja s tem, da naj ne bi upošteval navodil neposredno nadrejenih in da naj bi dodeljene delovne naloge prelagal na sodelavce, da je kakovost njegovega opravljenega dela nezadovoljiva, saj naloge niso bile izpolnjene ali dokončane, kakovost njegovega dela pa naj ne bi bila zadovoljiva, je zelo pavšalen, saj sodišču niti iz zaslišanj predlaganih prič ni uspelo konkretizirati tega očitka.

9.Tudi drugi očitek iz opozorila, da naj bi tožnik kršil svoje obveznosti iz delovnega razmerja s tem, da naj ne bi upošteval navodil neposredno nadrejenih in da naj bi dodeljene delovne naloge prelagal na sodelavce, da je kakovost njegovega opravljenega dela nezadovoljiva, saj naloge niso bile izpolnjene ali dokončane, kakovost njegovega dela pa naj ne bi bila zadovoljiva, je zelo pavšalen, saj sodišču niti iz zaslišanj predlaganih prič ni uspelo konkretizirati tega očitka.

10.Toženka tudi v zvezi s tretjim očitkom tožniku, ni podala konkretiziranih navedb o tem, kdaj je tožnik odšel z dela, katerih delovnih nalog ni zaključil in o njih obvestil delodajalca, pa tudi o tem ne, kakšne so bile nevšečnosti z njegovim predčasnim odhodom.

10.Toženka tudi v zvezi s tretjim očitkom tožniku, ni podala konkretiziranih navedb o tem, kdaj je tožnik odšel z dela, katerih delovnih nalog ni zaključil in o njih obvestil delodajalca, pa tudi o tem ne, kakšne so bile nevšečnosti z njegovim predčasnim odhodom.

11.Nedokazan in neutemeljen pa je tudi četrti očitek iz opozorila o tem, da naj bi imel tožnik neprimeren odnos do sodelavcev, kar se je kazalo v klimi podjetja in naj bi vplivalo na zaposlene, saj je bilo njegovo vedenje v nasprotju s pravili poslovne narave. Iz izpovedi vseh zaslišanih prič izhaja, da je imel tožnik s sodelavci normalen odnos, razen, po njegovih izpovedih, s F. F., kar je potrdil tudi ta in sicer, da s tožnikom ni imel najboljšega odnosa.

11.Nedokazan in neutemeljen pa je tudi četrti očitek iz opozorila o tem, da naj bi imel tožnik neprimeren odnos do sodelavcev, kar se je kazalo v klimi podjetja in naj bi vplivalo na zaposlene, saj je bilo njegovo vedenje v nasprotju s pravili poslovne narave. Iz izpovedi vseh zaslišanih prič izhaja, da je imel tožnik s sodelavci normalen odnos, razen, po njegovih izpovedih, s F. F., kar je potrdil tudi ta in sicer, da s tožnikom ni imel najboljšega odnosa.

12.Na podlagi te presoje, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni zakonita že zaradi tega, ker opomin ni bil utemeljen, vendar je v nadaljevanju presojalo še razloge, ki jih je toženka tožniku očitala v redni odpovedi z dne 14. 9. 2023.

12.Na podlagi te presoje, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni zakonita že zaradi tega, ker opomin ni bil utemeljen, vendar je v nadaljevanju presojalo še razloge, ki jih je toženka tožniku očitala v redni odpovedi z dne 14. 9. 2023.

13.Tudi za te razloge je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da so pavšalni, časovno ne dovolj opredeljeni oziroma jih toženka v postopku ni dokazala. Iz dokaznega postopka izhaja, da je neutemeljen in nedokazan prvi očitek toženke iz redne odpovedi, da tožnik naj ne bi 6. 9. 2023 zaprl zunanjih vrat delavnice. Toženka namreč ni dokazala, da je bil prav tožnik tisti, ki je zadnji zapustil prostore toženke in pustil garažna vrata (in ne vrat za osebni prehod, kot mu je bilo očitano) odprta, saj ničesar od tega ni potrdila nobena izmed zaslišanih prič. Enaka je tudi odločitev glede drugega očitka, da tožnik naj ne bi pripravil materiala za servis in bi zaradi tega 7. 9. 2023 zjutraj serviser zamudil termin pri stranki, ker je moral do 7.15 ure čakati na material. Dokazni postopek je namreč potrdil, da tožniku naloga priprave materiala za ta servis ni bila odrejena. V redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi je toženka tožniku znova očitala, da ga je opozarjala, da nosi neprimerno delovno obleko, a po izvedenem dokaznem postopku iz izpovedi zaslišanih prič ni bilo mogoče ugotoviti, kdaj je to bilo. Četrti očitek tožniku iz redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bil, da naj bi se tožnik dne 7. 9. 2023 zjutraj, ko so ga sodelavci opozorili na napake, z njimi sporekel, imel do njih neprimeren odnos, jih obtoževal in jim grozil s fizičnim nasiljem. Iz izpovedi zaslišanih sodelavcev, ki so bili tega dne dejansko prisotni, ne izhaja, da bi imel do njih neprimeren odnos, da bi jim izrekel neprimerne besede in da bi jim grozil s fizičnim nasiljem.

13.Tudi za te razloge je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da so pavšalni, časovno ne dovolj opredeljeni oziroma jih toženka v postopku ni dokazala. Iz dokaznega postopka izhaja, da je neutemeljen in nedokazan prvi očitek toženke iz redne odpovedi, da tožnik naj ne bi 6. 9. 2023 zaprl zunanjih vrat delavnice. Toženka namreč ni dokazala, da je bil prav tožnik tisti, ki je zadnji zapustil prostore toženke in pustil garažna vrata (in ne vrat za osebni prehod, kot mu je bilo očitano) odprta, saj ničesar od tega ni potrdila nobena izmed zaslišanih prič. Enaka je tudi odločitev glede drugega očitka, da tožnik naj ne bi pripravil materiala za servis in bi zaradi tega 7. 9. 2023 zjutraj serviser zamudil termin pri stranki, ker je moral do 7.15 ure čakati na material. Dokazni postopek je namreč potrdil, da tožniku naloga priprave materiala za ta servis ni bila odrejena. V redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi je toženka tožniku znova očitala, da ga je opozarjala, da nosi neprimerno delovno obleko, a po izvedenem dokaznem postopku iz izpovedi zaslišanih prič ni bilo mogoče ugotoviti, kdaj je to bilo. Četrti očitek tožniku iz redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bil, da naj bi se tožnik dne 7. 9. 2023 zjutraj, ko so ga sodelavci opozorili na napake, z njimi sporekel, imel do njih neprimeren odnos, jih obtoževal in jim grozil s fizičnim nasiljem. Iz izpovedi zaslišanih sodelavcev, ki so bili tega dne dejansko prisotni, ne izhaja, da bi imel do njih neprimeren odnos, da bi jim izrekel neprimerne besede in da bi jim grozil s fizičnim nasiljem.

14.Ker toženka v dokaznem postopku ni dokazala, da so očitki iz redne odpovedi pogodbe neutemeljeni, je odločitev sodišča prve stopnje, da je redna odpoved tudi iz tega razloga nezakonita, pravilna. Tožnik torej ni kršil pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, zato ni podan utemeljen krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, zato mu na tej podlagi delovno razmerje pri toženki ni zakonsko prenehalo.

14.Ker toženka v dokaznem postopku ni dokazala, da so očitki iz redne odpovedi pogodbe neutemeljeni, je odločitev sodišča prve stopnje, da je redna odpoved tudi iz tega razloga nezakonita, pravilna. Tožnik torej ni kršil pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, zato ni podan utemeljen krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, zato mu na tej podlagi delovno razmerje pri toženki ni zakonsko prenehalo.

15.Na predlog tožnika za razvezo pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnik podal na podlagi prvega odstavka 188. člena ZDR-1, je sodišče prve stopnje pogodbo o zaposliti razvezalo na naroku za glavno obravnavo dne 21. 10. 2024. Tako je toženki pravilno naložilo, da je dolžna za čas od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do sodne razveze tožnika prijaviti v obvezna zavarovanja, mu za to obdobje plačati mesečne bruto plače in denarno povračilo v višini mesečne bruto plače.

15.Na predlog tožnika za razvezo pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnik podal na podlagi prvega odstavka 188. člena ZDR-1, je sodišče prve stopnje pogodbo o zaposliti razvezalo na naroku za glavno obravnavo dne 21. 10. 2024. Tako je toženki pravilno naložilo, da je dolžna za čas od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do sodne razveze tožnika prijaviti v obvezna zavarovanja, mu za to obdobje plačati mesečne bruto plače in denarno povračilo v višini mesečne bruto plače.

16.Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Odgovorilo je na pritožbene navedbe, ki so za odločitev bistvene (prvi odstavek 360. člena ZPP).

16.Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Odgovorilo je na pritožbene navedbe, ki so za odločitev bistvene (prvi odstavek 360. člena ZPP).

17.Toženka pritožbenih stroškov ni priglasila. Tožnik sam krije tudi svoje stroške odgovora na pritožbo, saj z njim k odločitvi o pritožbi toženke ni bistveno pripomogel (155. člen ZPP).

17.Toženka pritožbenih stroškov ni priglasila. Tožnik sam krije tudi svoje stroške odgovora na pritožbo, saj z njim k odločitvi o pritožbi toženke ni bistveno pripomogel (155. člen ZPP).

Zveza:

Zveza: