Jedro

Z izjemo posebnih specialističnih znanj pri evidentiranju podatkov za obračun davkov v pritožbi niso omenjena druga razbremenilna dejstva, denimo splošna neurejenost računovodskega področja v Republiki Sloveniji (izvedenka za ekonomijo) ter obdolženčeve duševne težave (priča S.R.), ki medsebojno povezane tudi po presoji pritožbenega sodišča ne omogočajo zanesljive ugotovitve o obdolženčevi zavesti v času objektivno storjenega kaznivega dejanja in še manj, da se je to, kljub določenim izkustvenim zadržkom, zgodilo po njegovi volji.

Izrek

Pritožba okrajnega državnega tožilca se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega A.H. po 3. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) oprostilo obtožbe, po kateri bi naj storil kaznivo dejanje davčne zatajitve po četrtem v zvezi s prvim odstavkom 249. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter po prvem odstavku 96. člena ZKP sklenilo, da stroški kazenskega postopka od 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki in nagrada obdolženčevega zagovornika obremenjujejo proračun.

2. Zoper sodbo se je pritožil okrajni državni tožilec zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja s predlogom, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po pritožbeni obrazložitvi je bilo dejansko stanje v obravnavani zadevi zmotno ugotovljeno zato, ker je logično in izkustveno dvomljivo, da je v družinskem podjetju tako pomembne odločitve v zvezi z obračunom davka od dohodka pravnih oseb sprejemala zgolj tajnica ter da obdolženi, glede na njegov položaj v podjetju, o vsem skupaj ne bi ničesar vedel. Res je sicer, da sta priči A.V. ter mag. S.L. potrdili, da gre v tovrstnih primerih za posebna znanja, pa po drugi strani ni mogoče sprejeti obdolženčevega zagovora v delu, ko je povedal, da z delom tajnice S.R. ni bil seznanjen, saj je bila ta po izpovedbi zunanje sodelavke, priče Z.K., opozorjena, da v primeru davčnega uveljavljanja nepriznanih odhodkov sami nosijo vso odgovornost. Za pritožnika je zato izkustveno nesprejemljivo, da tajnica o tem ne bi seznanila obdolženega kot poslovodečega, kar velja še za Z.K., če bi že držala izpovedba priče S.R., s katero je ta navedena opozorila zanikala. Seznanitev pa v posledici pomeni, da je obdolženi vedel, da se bo s tem gospodarska družba izognila plačilu davka od dohodka za leto 2010 v višini 104.203,93 EUR, kar je glede na stanje družbe preko tajnice, kot osebe, ki je fizično oddala podatke s prenizko izkazanimi prihodki in previsoko izkazanimi odhodki, tudi hotel storiti.

5. S povzetim se je mogoče strinjati, vendar le pod pogojem, ko bi bila v zvezi s predloženim obračunom davkov od dohodkov pravnih oseb izkazana kakršnakoli komunikacija med obdolženim in pričama S.R. ali Z.K., kar pa se po njunih izpovedbah ni zgodilo. Ravno nasprotno, po razumljivih razlogih sodbe se obdolženi po izpovedbi prve priče ni ukvarjal niti z odpisi terjatev, kaj šele s konkretnim obračunom davkov, medtem ko je druga priča prav poudarila, da je glede zaključnih računov komunicirala izključno s prvo pričo in ne z obdolženim. To dvoje v pritožbeni obrazložitvi ni omenjeno, kot z izjemo posebnih specialističnih znanj pri evidentiranju podatkov za obračun davkov niso omenjena druga razbremenilna dejstva, denimo splošna neurejenost računovodskega področja v Republiki Sloveniji (izvedenka za ekonomijo) ter obdolženčeve duševne težave (priča S. R.), ki medsebojno povezane tudi po presoji pritožbenega sodišča ne omogočajo zanesljive ugotovitve o obdolženčevi zavesti v času objektivno storjenega kaznivega dejanja in še manj, da se je to, kljub določenim izkustvenim zadržkom, zgodilo po njegovi volji.

6. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče pri preizkusu iz 383. člena ZKP ni zasledilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je o pritožbi okrajnega državnega tožilca odločilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe.

7. Sodna taksa glede na vsebino odločbe pritožbenega sodišča ni bila določena (drugi odstavek 98. člena ZKP).