Jedro

Prevzem del po podjemni pogodbi lahko naročnik opravi tudi s konkludentnim ravnanjem, ne da bi pred tem prišlo do formalne izročitve in prevzema; enako velja za prevzem del po gradbeni pogodbi.

Časovna opredelitev trenutka (ugotovitev datuma) prevzema del ni bistvena, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so bila izvršena dela obremenjena s skrito napako, značilnost skritih napak pa je, da jih pri običajnem pregledu, ki ga naročnik opravi ob prevzemu del, ni mogoče odkriti.

Zamakanje strehe v obsegu, da ob dežju voda priteka v več prostorov šole, onemogoča, da bi šola normalno opravljala svojo funkcijo prostora za bivanje otrok in zaposlenih na šoli, izvajanje pouka in drugih dejavnosti, zato gre nedvomno za napako v solidnosti gradnje.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 16.523,05 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 22. 2. 2019 do plačila, vse v roku 15 dni, pod izvršbo. Toženi stranki je naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 2.850,11 EUR v 15 dneh, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, da ne bo izvršbe.

2.Zoper sodbo se zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne ter ji naloži povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, podredno pa izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V obravnavani zadevi je tožeča stranka po vtoževanem računu na podlagi med pravdnima strankama sklenjene pogodbe zahtevala plačilo za opravljena dela na strehi Osnovne šole A., tožena stranka pa se je plačilu upirala s sklicevanjem na stvarno napako, saj naj bi v posledici nekvalitetne izvedbe del prišlo do zamakanja strehe. Sporno je bilo, ali je tožena stranka opravljena dela prevzela in ali je napako pravilno (pravočasno) notificirala.

5.Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo, ker je ugotovilo, da so bila dela prevzeta, skrite napake (zamakanja strehe) pa tožena stranka ni pravočasno grajala in tožeči stranki ni omogočila njene odprave, kar je povzročilo prenehanje jamčevalnih zahtevkov.

Glede dokaznega sklepa in dokazne ocene

6.Pritožnica uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker iz dokaznega sklepa, navedenega v točki 8 obrazložitve izpodbijane sodbe ter v zapisniku o pripravljalnem naroku in javni glavni obravnavi z dne 7. 11. 2022, ne izhaja, katere listinske dokaze je sodišče dejansko izvedlo. Očita, da v dokaznem sklepu niso navedeni ne naslovi listin, ne njihove listovne številke v spisu, zato ni mogoče ugotoviti, na podlagi katerih listin je sodišče prve stopnje ugotovilo (ne)resničnost posameznih zatrjevanih dejstev, prav tako pa tudi iz dokazne ocene v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni razvidno, kateri konkretni dokazi utemeljujejo tožbeni zahtevek.

7.V skladu z 287. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) odredi sodišče izvedbo dokazov s sklepom, v katerem se navedeta sporno dejstvo, o katerem naj se izvede dokaz, in dokazilo. Iz dokaznega sklepa, navedenega v zapisniku o pripravljalnem naroku in javni glavni obravnavi z dne 7. 11. 2022 (list. št. 101) ter povzetega v točki 8 razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje izvedlo dokaz z vpogledom v listine, ki sta jih v spis predložili pravdni stranki, ostale dokazne predloge pa je zavrnilo. Čeprav sodišče prve stopnje listin ni poimensko navedlo ali označilo njihovega nahajališča v spisu, je po presoji pritožbenega sodišča vseeno mogoče ugotoviti, za katere listine gre (vse listine, ki sta jih sodišču predložili stranki in se nahajajo v spisu). Poleg tega bi vsebinska pomanjkljivost dokaznega sklepa lahko predstavljala le relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, v zvezi s katero mora pritožnik izkazati ne le obstoj kršitve procesnih pravil, ampak tudi verjetnost njenega vpliva na pravilnost in zakonitost sodbe v konkretni zadevi (prvi odstavek 339. člena ZPP). Pritožnica navedenega vpliva niti ne zatrjuje, zato tudi iz tega razloga ne more uspeti.

8.Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da je v obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navajalo naslove oziroma nahajališča listin, na katere je opiralo dejanske ugotovitve, ki utemeljujejo odločitev o tožbenem zahtevku. Ker je tosmerni pritožbeni očitek posplošen (pritožnica ne navede, za katero konkretno dejansko ugotovitev ni razvidna dokazna podlaga), njegov konkretnejši pritožbeni preizkus ni mogoč.

Glede prevzema izvršenih del

9.Pritožnica nima prav, ko trdi, da izvedena dela niso bila prevzeta. S prevzemom opravljenih del naročnik omogoči izvajalcu izpolnitev njegove izpolnitvene obveznosti. Prevzem del po podjemni pogodbi1 lahko naročnik opravi tudi s konkludentnim ravnanjem, ne da bi pred tem prišlo do formalne izročitve in prevzema; enako velja za prevzem del po gradbeni pogodbi.2

10.Tožeča stranka je po naročilu tožene stranke izvedla dela na strehi Osnovne šole A. Dela so bila s popravki končana dne 2. 11. 2017. Pritožbeno sodišče se sicer strinja s pritožnico, da konkludentnega prevzema del tožene stranke ni mogoče utemeljevati z argumentom, da je bila šola že v uporabi in je v njej potekal pouk, kar naj bi pomenilo, da naročena dela prevzela tudi naročnica del (investitorka), Občina B. Tak argument ne vzdrži kritične presoje, saj je iz podatkov spisa razvidno, da se je objekt (šola) uporabljal ves čas trajanja energetske sanacije, torej tudi v času izvedbe del na strehi, ko je pouk v šoli nemoteno potekal (priloga A51, stran 2).

11.Vendar pa iz listinskega gradiva spisa izhaja, da je tožena stranka na sestankih z družbo C. d. o. o. (kot glavno izvajalko), Občino B. (kot investitorko), predstavniki nadzora in projektantko kot (pod)izvajalka sodelovala v postopkih ugotavljanja obstoja in odprave napak izvedenih del na strehi, pri čemer pa tožeče stranke kot svoje podizvajalke o postopkih reklamacije stvarnih napak ni obvestila in je v postopke ni pritegnila, ampak je sama nastopala kot izvajalka spornih del. Dela na strehi, ki jih je za toženo stranko opravila tožeča stranka, je na sestankih (ki so med drugim potekali tudi na kraju samem, na strehi šole, ko se je zaradi ugotavljanja napak opravil tudi ogled strehe) tožena stranka v odnosu do investitorke, glavne izvajalke in ostalih udeležencev projekta predstavljala kot svoja svoja lastna, pri čemer sta skupaj z glavnim izvajalcem zagovarjala kvalitetno in strokovno izvedbo del (zapisniki s sestankov z dne 6. 11. 2017, 10. 11. 2017, 18. 8. 2018; priloge A37, A38, A48). Tožena stranka je torej izvedena dela tožeče stranke kot svoja lastna predala svoji naročnici, družbi C. d. o. o. (glavna izvajalka), s čimer jih je uporabila in jih na ta način od tožeče stranke dejansko konkludentno prevzela.

12.Časovna opredelitev trenutka (ugotovitev datuma) prevzema del v tej zadevi ni bistvena, kot neutemeljeno trdi pritožnica, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so bila izvršena dela obremenjena s skrito napako, česar pritožnica ne izpodbija. Značilnost skritih napak je, da jih pri običajnem pregledu, ki ga naročnik opravi ob prevzemu del, ni mogoče odkriti. Rok za notifikacijo napake je zato tekel šele od trenutka, ko se je skrita napaka pokazala in se je tožena stranka z njo seznanila (do zamakanja strehe je prišlo po prvem nalivu, na kar je bila tožena stranka opozorjena na dveh sestankih novembra 2017, ki ju je sklicala investitorka), ne pa od trenutka prevzema del.

Glede pravočasnosti grajanja napake in uporabe materialnih določb o odgovornosti izvajalca za solidnost gradbe

13.Pritožnica se namesto za uporabo določb iz poglavja OZ o podjemni pogodbi, na katera se je sklicevalo sodišče prve stopnje, zavzema za presojo pravnega razmerja pravdnih strank z uporabo določb o odgovornosti izvajalca za solidnost gradbe iz poglavja OZ o gradbeni pogodbi.

14.Napake v solidnosti gradbe obsegajo napake na vseh tistih (vitalnih) delih zgradbe, ki bi morali opravljati svojo funkcijo (vsaj) 10 let po izgradnji, ne da bi se začele kazati napake zaradi običajne dotrajanosti oziroma zaradi uporabe objekta. Gre torej za napake na vseh delih objekta, ki omogočajo, da ta normalno opravlja svojo funkcijo prostora za bivanje oziroma opravljanje dejavnosti. Notifikacijski rok za grajanje stvarnih napak, ki zadevajo solidnost gradbe, je 6 mesecev od dneva, ko je naročnik ugotovil napako (prvi odstavek 663. člena OZ). V kolikor torej napaka ne bi predstavljala le "navadne" skrite stvarne napake izvršenega dela (po podjemni ali po gradbeni pogodbi), ampak posebno vrsto napake, ki zadeva solidnost gradbe, bi namesto enomesečnega veljal daljši, šestmesečni notifikacijski rok. Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da vprašanje, po kateri pravni podlagi je treba presojati pravočasnost notifikacije napake, v predmetni zadevi ni odločilno, saj je prekluzija nastopila v vsakem primeru.

15.Sodišča prve stopnje je ugotovilo, da je bila tožena stranka z napako izvedenega dela seznanjena dne 6. 11. 2017 (A37) oziroma najkasneje 10. 11. 2017 (A38), ko je bila na sestankih, ki jih je sklicala investitorka (Občina B.) in jim je prisostvoval tudi direktor tožene stranke A. A., naslovljena problematika zamakanja strehe šole. Pritožnica tej ugotovitvi ne nasprotuje, vztraja pa na stališču, da notifikacijski rok takrat še ni pričel teči, ker tožena stranka še ni bi bila seznanjena z dejstvom, da gre za napako, ki zadeva solidnost gradnje ter z okoliščino, da je za napako odgovorna tožeča stranka; z navedenim naj bi se tožena stranka seznanila šele ob predstavitvi izvedeniškega mnenja Zavoda za gradbeništvo (ZAG) na sestanku dne 18. 8. 2018 (zapisnik v prilogi A48).

16.Takšno pritožbeno naziranje je zmotno. Predmet sestankov v novembru 2017, ki se jih je udeležil tudi direktor tožene stranke, so bila izvedena dela na strehi šole (nad razredno stopnjo). Na sestankih so predstavniki investitorke, predstavniki nadzora in projektantka jasno opozorili, da so dela izvedena nekakovostno in ne ustrezajo pravilom stroke; voda zastaja na naklonskem delu, še zlasti pa na sredinskem (ravnem) delu strehe in v žlotah (kanalih). Ob dežju zamaka v prostorih šole, in sicer na stopnišču, na obeh hodnikih na predmetni stopnji in v sanitarijah, namenjenih razredni stopnji, teče tudi ob notranjih odtokih na večji površini šole (izjava ravnateljice šole B. B.). Na obeh sestankih je bil opravljen tudi ogled strehe šole, zaradi boljšega pregleda stanja je bil drugi od obeh ogledov opravljen nekaj dni po deževnem vremenu.

17.Za obvestitev izvajalca o napaki zadošča, da ga naročnik obvesti le o (končni) posledici napake (zamakanje strehe), ni pa dolžan navesti vzroka oziroma izvora napake, saj se mora s tem ukvarjati podjemnik kot profesionalna oseba. Tožena stranka je bila s posledico napake, to je zamakanjem strehe, seznanjena že na obeh sestankih novembra 2017. Zamakanje strehe v obsegu, da ob dežju voda priteka v več prostorov šole, onemogoča, da bi šola normalno opravljala svojo funkcijo prostora za bivanje otrok in zaposlenih na šoli, izvajanje pouka in drugih dejavnosti, zato gre nedvomno za napako v solidnosti gradnje. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je tožena stranka ob seznanitvi z napako tudi že vedela, da gre napaka izvira iz sfere tožeče stranke, ki je bila izvajalka del na strehi. Velja (izpodbojna) domneva, da vzrok za napako v gradbi izvira iz izvajalčeve sfere, pri čemer tožena stranka ni navajala, da bi poleg tožeče stranke dela na strehi opravljali tudi drugi (pod)izvajalci, pa tudi ne, da bi lahko šlo za napako, ki izvira iz projektne dokumentacije in je v sferi projektantke (takšnega zaključka ne omogoča niti dokazno gradivo).

18.V sklepu VS RS III Ips 104/2013 z dne 25. 9. 2015, na katerega se sklicuje pritožba, je vrhovno sodišče zavzelo stališče, da ni dovolj, da je naročnik vedel, da napaka obstaja, temveč je potrebno tudi, da ve, da napaka zadeva solidnost gradnje, ter od kod izvira. Od naročnika ni mogoče zahtevati, da takoj, ko ugotovi, da ima gradba napako, slednjo graja tako izvajalcu kot projektantu. Dokler ne ve, da napaka zadeva solidnost gradnje ter da napaka izvira iz projektne dokumentacije, mu te dolžnosti ni mogoče naložiti. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dejansko stanje v citirani zadevi najvišjega sodišča ni primerljivo s situacijo predmetne zadeve. Iz dejanskih ugotovitev, ki so podlaga citiranega sklepa, namreč izhaja, da naročnik ob pojavu napak (razpoke na stenah bazena čistilne naprave) še ni vedel za njihovo obsežnost (da predstavljajo porušenost vodotesnosti bazena čistilne naprave ter zamakanje agresivne tekočine v konstrukcijo, kar utemeljuje napako solidnosti gradbe) ter ali izvirajo iz projektne dokumentacije ali so nastale pri izvedbi del, posledično pa vse do seznanitve s strokovnim mnenjem in statično analizo ni vedel, ali za napake odgovarja izvajalec ali projektant. Po drugi strani je bil v predmetni zadevi obseg napake (da streha zamaka, kar je napaka v solidnosti gradnje) naročniku znan že novembra 2017, prav tako je bilo jasno, da gre za napako v izvedbi strehe in da je sporna dela izvedla tožeča stranka.

19.Vse dejstva, potrebna za notifikacijo napake izvedenega dela, so bila torej toženi stranki znana že novembra 2017 (najkasneje 10. 11. 2017), ko se je seznanila z dejstvom, da streha šole zamaka, in ne šele po predstavitvi izvedeniškega mnenja ZAG na sestanku z dne 18. 8. 2018, kot neutemeljeno navaja pritožnica. Tožena stranka bi morala napako grajati tožeči stranki v roku enega meseca (v kolikor gre za "navadno" skrito napako) oziroma šestih mesecev (v kolikor gre za napako solidnosti gradbe), zato je notifikacijski rok potekel najkasneje 10. 5. 2018. Tožena stranka je tožeči stranki napako grajala šele dne 30. 1. 2019, zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je prekludirana.

Glede stroškov postopka

20.Odločitev o stroških pritožnica izpodbija le iz razloga, ker naj ne bi bila pravilna odločitev sodišča prve stopnje o glavnem zahtevku. Ker je pritožbeni preizkus pokazal, da je le-ta pravilna, pritožnica ne more uspeti niti s pritožbo zoper naložitev stroškov tega pravdnega postopka, saj ta pravilno sledi pravilu uspeha v postopku.

Sklepno

21.Pritožbeno sodišče je presodilo vse pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker so se izkazale za neutemeljene, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo tožene stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

22.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje pritožbene stroške, tožeča stranka pa ni podala odgovora na pritožbo.

1Prim. VSL sodbo II Cp 4310/2010 z dne 6. 4. 2011, VSC sklep Cpg 26/2013 z dne 13. 3. 2013 in druge.

2Skladno s 112. uzanco Posebnih gradbenih uzanc (PGU) se šteje, da sta sprejem in izročitev opravljena z dnem začetka uporabe, če je začel naročnik uporabljati objekt pred njegovim sprejemom in izročitvijo (domneva o opravljenem prevzemu). Prim. tudi VSL sodbo I Cp 2192/2015 z dne 3. 2. 2016.

3VSL sklep in sodba I Cpg 166/2016 z dne 15. 3. 2017.

4N. Plavšak, Obligacijski zakonik s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 848.

5Enako VSL sodba in sklep I Cpg 765/2017 z dne 15. 2. 2018.