Jedro

Pritožnik neutemeljeno očita sodišču in upravitelju, da ga nista seznanjala s potekom postopka osebnega stečaja. Po 1. točki 385. člena ZFPPIPP je stečajni dolžnik stranka glavnega postopka osebnega stečaja. V glavnem postopku zaradi insolventnosti pa se pisanja ne vročajo strankam postopka osebno, temveč se objavijo na spletnih straneh AJPES-a (2. točka prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP). Določeno pisanje je treba vročiti strankam osebno samo izjemoma, če ZFPPIPP tako izrecno določa (drugi odstavek 123. člena ZFPPIPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: (1.) končalo postopek osebnega stečaja, (2.) razrešilo upravitelja A. A., (3.) sklenilo, da se o tem, katere terjatve upnikov, ki so bile prijavljene v tem postopku, so priznane in o znesku teh terjatev, ki v tem postopku ni bil plačan, odloči tako, kot je navedeno v seznamu neplačanih priznanih terjatev z dne 12. 5. 2021 in (4.) da mora stečajni dolžnik upnikom plačati znesek neplačanih terjatev iz 3. točke izreka sklepa skupaj z zamudnimi obrestmi po predpisani obrestni meri, določeni z zakonom, od 11. 1. 2018 do plačila.

2. Zoper ta sklep se je pritožil stečajni dolžnik in (smiselno) predlagal, naj ga višje sodišče spremeni oziroma razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Upravitelj je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik navaja, da ni sam predlagal postopka osebnega stečaja. Trdi, da v postopku osebnega stečaja, ki je tekel nad njim, ni imel vpogleda v njegovo vsebino in da ga nihče ni poučil, kako je potrebno v tem postopku ravnati, se braniti in kako ukrepati niti o tem, kakšne so njegove pravice in obveznosti ter kakšne so pravne in druge posledice tega postopka. Izjema je le telefonsko obvestilo upravitelja, da je nad njim začet postopek osebnega stečaja in da zato ne more več samostojno razpolagati s premoženjem. Dolžniku tudi ni znano, kdo so v tem postopku njegovi upniki in koliko jim dolguje. Od upravitelja ni prejel nobenega obvestila o poteku postopka, prav tako ni dobil končnega poročila upravitelja z dne 21. 5. 2021 niti priloženega sezama neplačanih terjatev, ki so bile v postopku prijavljene in priznane. Dolžnik zaradi nepoučenosti ni mogel predlagati odpusta obveznosti. Dolžnik ni bil obveščen, kakšne aktivnosti in ukrepi se sprejemajo zoper njega, s tem pa mu je bila odvzeta možnost vplivanja na potek postopka v delu, v katerem z ukrepi in aktivnosti ne soglaša. Zaradi navedenega je pritožnik prepričan, da mu je bila kršena ustavno zajamčena pravica do poštenega postopka in enakega varstva pravil ter pravica do obveščenosti.

6. Drži, da dolžnik ni predlagal začetka postopka osebnega stečaja, saj je to storila Republika Slovenija zaradi dolžnikovih neplačanih davčnih obveznosti, njegove nelikvidnosti in zato, ker ni več imel odprtega transakcijskega računa.

7. Pritožnik pa neutemeljeno očita sodišču in upravitelju, da ga nista seznanjala s potekom postopka osebnega stečaja. Po 1. točki 385. člena ZFPPIPP je stečajni dolžnik stranka glavnega postopka osebnega stečaja. V glavnem postopku zaradi insolventnosti pa se pisanja ne vročajo strankam postopka osebno, temveč se objavijo na spletnih straneh AJPES-a (2. točka prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP). Določeno pisanje je treba vročiti strankam osebno samo izjemoma, če ZFPPIPP tako izrecno določa (drugi odstavek 123. člena ZFPPIPP).

8. Iz listinske dokumentacije v spisu je razvidno, da je sodišče prve stopnje vsa pisanja objavilo na spletnih straneh za objave v postopkih zaradi insolventnosti. V četrtem odstavku 122. člena ZFPPIPP je določena neizpodbojna domneva, da velja in nasprotni dokaz ni dovoljen, da se je stranka postopka zaradi insolventnosti ali druga oseba seznanila z vsebino sodne odločbe, vloge druge stranke v tem postopku ali drugega pravnega dejanja iz prvega odstavka tega člena s potekom osmih dni po objavi tega pravnega dejanja. Šteje se torej, da se je dolžnik z vsemi objavljenimi procesnimi dejanji seznanil. 9. Kot izhaja iz upraviteljevega odgovora na pritožbo in iz priloženih dopisov (katerih prejem je dolžnik potrdil s podpisom vročilnice), je upravitelj dolžnika še dodatno obveščal o njegovih obveznostih ter o (določenih, za dolžnika še posebej pomembnih) dejanjih v stečajnem postopku. Tudi iz številnih upraviteljevih poročil, ki jih je podal tekom stečajnega postopka izhaja, da dolžnik z upraviteljem sploh ni sodeloval. 10. Glede na navedeno so povsem neutemeljene dolžnikove navedbe, da ga ni "nihče poučil o ničemer v zvezi s postopkom osebnega stečaja". Očitno je, da dolžnik ni izkoristil možnosti sodelovanja z upraviteljem in niti nobenih drugih sredstev, ki so mu na voljo kot stranki postopka osebnega stečaja.

11. Iz predložene dokumentacije izhaja, da je upravitelj obvestil dolžnika o možnosti vložitve predloga za začetek postopka odpusta obveznosti. Višje sodišče pa dvomi o uspešnosti takega predloga, sploh glede na to, da dolžnik z upraviteljem sploh ni sodeloval, čeprav mu to nalaga zakon (383.b člen ZFPPIPP: dolžnik je dolžan sodelovati s sodiščem in z upraviteljem ter se odzivati na sodna pisanja in pozive upravitelja), sodelovanje z upraviteljem pa je tudi temeljni pogoj za odpust obveznosti. Namen postopka odpusta obveznosti namreč je (le) poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogočiti, da preneha tisti del njegovih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja (prvi odstavek 399. člena ZFPPIPP).

12. Zaradi vsega navedenega ni mogoče govoriti o tem, da so bile dolžniku kršene "osnovne človekove pravice". Iz listinske dokumentacije v spisu (potek postopka osebnega stečaja, upraviteljeva poročila ...) jasno izhaja, da dolžniku ni bilo mar za uveljavljanje njegovih pravic, prav tako pa ne za izpolnjevanje dolžnosti, ki jih ima v tem postopku. Dolžnik bi, če bi bil v precej dolgem obdobju teka postopka osebnega stečaja (od oktobra 2018 do danes) primerno aktiven, lahko vplival na potek postopka, nikakor pa ne drži, da ni imel "osnovne možnosti ugovora ali pritožbe" zoper odločitve, ki so bile v tem postopku sprejete in so ga prizadevale. Šele če bi se dolžnik vsaj poskušal aktivno vključiti v postopek (predvsem tako, da bi vzpostavil stik z upraviteljem), pa mu bi bilo to kakorkoli onemogočeno, bi lahko (tudi višje) sodišče sploh preverjalo, ali so mu bile (s preprečevanjem njegovih aktivnosti) kršene ustavno zajamčene pravice do poštenega postopka, enakega varstva pravic in do obveščenosti.

13. Uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani. Ker tudi ni podan nobeden od razlogov, na katere mora višje sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.