Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Obstoji izviren način pridobitve lastninske pravice, če je v pogodbi dogovorjena in nato realizirana skupna gradnja zaradi pridobitve določenih solastnih deležev.
Pritožbi se u g o d i , izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in se zadeva v r n e v nov postopek; hkrati se dovoli izbris zaznambe zavrnitve vpisa.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče zavrnilo zemljiškoknjižni predlog za zaznambo spora pri nepremičnini par. št. ... vpisani pri vložni številki ... k.o. P..
Proti takšnemu sklepu se je pritožil predlagatelj iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagatelj iztožuje lastninsko pravico, ki jo je pridobil na osnovi skupne gradnje, skupna gradnja pa je bila dogovorjena v pogodbi z dne 11.12.1990. Predlagatelj je lastninsko pravico pridobil na izviren način v skladu s členi 20, 21 in ostalimi ZTLR. V izpodbijanem sklepu ni navedeno konkretno dejansko stanje, zato ni mogoče preizkusiti zakonitosti sklepa. Sodišče je imelo vse podatke v pravdnem spisu. Zaznamba spora je nujna, ker še ni jasno pravno nasledstvo. Predlaga spremembo ali razveljavitev.
Pritožba je utemeljena.
Podana je zatrjevana absolutna bistvena kršitev določb postopka, saj v izpodbijanem sklepu niso navedeni razlogi, na osnovi katerih bi bilo možno preizkusiti, ali je bila določba čl. 79 ZZK pravilno uporabljena glede vprašanja, ali se v tožbi zatrjuje pridobitev lastninske pravice na izviren način.
Sodišče je le splošno obrazložilo, da iz tožbe ne izhaja tak način pridobitve lastninske pravice, ne da bi sodišče ocenilo vsebino tožbe.
V tožbi se jasno zatrjuje, da tožeča stranka uveljavlja solastninsko pravico zaradi soinvestitorstva, torej zaradi skupne gradnje, ki je bila dogovorjena v pogodbi z dne 11.12.1990. Takšen način pridobitve lastninske pravice pa pomeni izviren način pridobitve za oba investitorja, kar izhaja iz čl. 21, 22 in 23 ZTLR.
Zato je preuranjena trditev prvostopnega sodišča, da uveljavlja tožeča stranka lastninsko pravico na osnovi pogodbe, saj pogodba v tem primeru predstavlja le dogovor o izvirnem načinu pridobitve lastninske pravice za oba investitorja. Za pogodbeno pridobitev bi šlo v primeru, če bi lastninsko pravico pridobila najprej ena stranka, nato pa bi jo s pogodbo prenesla na drugo stranko. V tem primeru se takšna situacija ne zatrjuje, saj tožeča stranka zatrjuje hkratno pridobitev lastninske pravice za obe stranki zaradi skupne gradnje.
Pritožbeno sodišče ni smelo spremeniti izpodbijanega sklepa, ker v njem ni navedeno popolno zatrjevano dejansko stanje, kar pa je naloga prvostopnega sodišča. V novem postopku bo sodišče ponovno in celovito ocenilo predlog z vsemi prilogami in bo nato o predlogu ponovno odločilo.
Izbris zaznambe zavrnitve vpisa temelji na čl. 161/III, tč. 5 ZZK.