22. 1. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Ane Egart iz Preddvora in drugih, ki jih zastopa Marija Murnik, odvetnica v Kranju, na seji dne 22. januarja 2004

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno zakonitosti Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditvena območja naselij Preddvor, Tupaliče, Potoče in Breg ob Kokri (Uradni vestnik Gorenjske, št. 15/88 ter Uradno glasilo Občine Preddvor, št. 2/98, 6/98 in 2/02) se zavrne.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno zakonitosti Spremembe Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditvena območja naselij Preddvor, Tupaliče, Potoče in Breg ob Kokri (Uradno glasilo Občine Preddvor, št. 2/98) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudniki izpodbijajo Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditvena območja naselij Preddvor, Tupaliče, Potoče in Breg ob Kokri (v nadaljevanju Odlok). Navajajo, da živijo na območju prostorske celote P 4/2 - proizvodne in servisne dejavnosti, kjer namerava investitor, to je Občina Preddvor, graditi kurilnico na biomaso, ki bo poslabšala pogoje bivanja na območju. Menijo, da ta objekt predstavlja velik infrastrukturni objekt, saj je na podlagi Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 66/96 in nasl. - v nadaljevanju Uredba) treba zanj izdelati poročilo o vplivih na okolje. Zato naj bi ga bilo treba načrtovati s prostorskim izvedbenim načrtom (verjetno z lokacijskim načrtom) in ne s prostorskimi ureditvenimi pogoji, kot je Odlok, zato je ta v neskladju s tretjim odstavkom 25. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. - v nadaljevanju ZUN). Ustavno sodišče naj bi v odločbi št. U-I- 277/00 z dne 14. 2. 2002 (Uradni list RS, št. 23/02 in OdlUS XI, 23) ocenilo, da prostorski ureditveni pogoji niso prirejeni za večje posege v prostor, ker je tisto, kar bi moralo biti urejeno z njimi, določeno šele v lokacijski dokumentaciji, na katero javnost nima vpliva. Tudi Odlok nima vseh elementov, ki jih zahteva 26. člen ZUN, zato je ta v neskladju z določbami 37., 38. in 40. člena ZUN. Za infrastrukturne objekte naj bi Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana Občine Kranj za obdobje 1986-2000 (Uradni list RS, št. 20/91 - v nadaljevanju Odlok o planu) predvidevale pripravo prostorskega izvedbenega načrta, zato je Odlok v neskladju s tem aktom. Pobudniki izpodbijajo še Spremembe Odloka (v nadaljevanju Odlok98), ker naj bi bile v neskladju z določbami od 34. do 40. člena in v neskladju s 45. členom ZUN, kot je Občino opozoril Urad za prostorsko planiranje Republike Slovenije.

2.Občina odgovarja, da Odlok o Planu za sporno prostorsko celoto načrtuje izdelavo prostorskih ureditvenih pogojev, zato Odlok ni v neskladju z njim. Kurilnica na biomaso naj bi izboljšala pogoje bivanja na območju, ker se bo zaradi njenega obratovanja zmanjšalo število individualnih kurišč (za približno 90 odstotkov) in ker bodo zaradi njenega obratovanja prenehale obratovati dosedanje tri kurilnice z nekontroliranimi, prekomernimi in škodljivimi izpuhi. Te kurilnice naj bi bile: kurilnica na premog v osnovni šoli z močjo 650 kW, kurilnica za ogrevanje blokov in zdravstvenega doma z močjo 350 kW ter kotlarna v industrijskem objektu Jelovica z močjo 1300 kW. Občina pojasnjuje, da stoji slednja kotlarna tik ob novem objektu in je doslej sežigala vse vrste ostankov od proizvodnje montažnih hiš v kotlu stare tehnologije, brez čiščenja dimnih plinov. Moč nove kurilnice naj bi bila 2500 kW (z 91 odstotki proizvedene toplote) in z alternativnim kotlom moči 4500 kW (z 9 odstotki proizvedene toplote) ter naj bi zagotavljala nizke emisije, saj naj bi imela vgrajen sistem čiščenja dimnih plinov. Odlok naj bi zato urejal zaokroženo območje v naselju, na katerem so po tretjem odstavku 25. člena ZUN dopustne komunalne ureditve in dopolnilne gradnje naprav, ki so nujno potrebne za vzdrževanje obstoječe gradbene infrastrukture oziroma bivanje in delo prebivalcev. Odlok naj ne bi določal posebnih meril in pogojev gradnje na tem območju, zato zanjo veljajo splošna merila in pogoji, kot izhajajo iz določb Odloka in nekaterih določb Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditveno območje Kranja (Uradni vestnik Gorenjske, št. 15/88). Odlok naj bi v 6. členu na tem območju načrtoval gradnjo energetskega objekta. Njegova moč naj bi zahtevala presojo vplivov na okolje, zato je Upravna enota Kranj javno razgrnila lokacijsko dokumentacijo, osnutek lokacijskega dovoljenja in poročilo o vplivih na okolje, torej je bila javnost pri presoji okoljevarstvenih zahtev te gradnje zagotovljena.

Glede očitka o nezakonitosti Odloka98 Občina odgovarja, da ta načrtuje gradnjo neobstoječega naselja Voke, ki ga pobudniki ne zaznavajo niti na njem nimajo nepremičnin, zato pravnega interesa za njegovo oceno ne izkazujejo. Pomanjkljivosti v postopku sprejemanja tega akta naj bi odpravili z novim odlokom, ki je v pripravi.

B. - I.

3.Odlok je bil pripravljen in sprejet po določbah ZUN, ki so med postopkom za oceno ustavnosti in zakonitosti prenehale veljati na podlagi 179. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 - v nadaljevanju ZUreP-1). Prehodna določba 173. člena ZUreP-1 podaljšuje veljavnost obstoječih prostorskih ureditvenih pogojev, zato Odlok še velja. Sprejela ga je bivša Občina Kranj, vendar na podlagi 96. člena Statuta Občine Preddvor (Uradno glasilo Občine Preddvor, št. 2/99) velja v tej občini.

4.Pobudniki očitek o neskladju Odloka s tretjim odstavkom 25. člena ZUN utemeljujejo zlasti z zatrjevanjem, da je kurilnica na biomaso velik infrastrukturni objekt, ki bo imel vplive na okolje, zato bi ga bilo treba načrtovati s prostorskim izvedbenim načrtom. Pri tem je urbanistično načrtovanje vseh gradenj enotno urejal ZUN. V tretjem odstavku 25. člena je ZUN dopuščal, da so se s prostorskimi ureditvenimi pogoji med drugim urejale dopolnilne gradnje objektov oziroma naprav, ki so bile nujno potrebne za vzdrževanje obstoječe gradbene strukture ali za bivanje in delo prebivalcev. Tudi v obravnavanem primeru gre za to. Kurilnica na biomaso dejansko nadomešča dosedanje tri kurilnice (in številna individualna kurišča), ki bodo zaradi njene gradnje prenehale obratovati ter tudi po moči vgrajene naprave bistveno ne presega dosedanjih naprav. Med temi napravami je največja obratovala v neposredni bližini nove kurilnice. Stari enakovrstni objekti oziroma naprave so terjali prenovo, zato jih sporni objekt v tem primeru dejansko nadomešča, ker je potreben za vzdrževanje obstoječe gradbene strukture ter bivanje in delo prebivalcev. Zato ni utemeljen njihov očitek, da bi se sporni objekt moral načrtovati s prostorskim izvedbenim načrtom in da je Odlok zato v neskladju s tretjim odstavkom 25. člena ZUN.

5.Po Uredbi sporna gradnja predstavlja veliko ali srednjo kurilno napravo, v kateri se kot gorivo uporablja trdno gorivo (1. točka C poglavja 3. člena Uredbe), zato je treba zanjo izdelati presojo vplivov na okolje. S presojo vplivov na okolje se, na podlagi prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in nasl. - v nadaljevanju ZVO), za uresničevanje načela preventive in za ugotavljanje skladnosti z okoljskimi značilnostmi lokacije, ugotavlja sprejemljivost posameznih nameravanih posegov v okolje glede na njihove dolgoročne, kratkoročne, posredne in neposredne posledice za okolje z vidika najmanjše možne spremembe naravnih razmer v okolju oziroma z vidika največjih možnih zahtevanih vrednosti varstva okolja. To pomeni, da se v obravnavanem primeru posebna skrb namenja vplivom oziroma posledicam gradnje z vidika najmanjše možne spremembe naravnih razmer, izbiri glede na alternativne možnosti in podobno. Pavšalno zatrjevanje pobudnikov, da bo nova gradnja poslabšala pogoje bivanja na območju, za utemeljenost pobude ne zadostuje.

6.Za obravnavano prostorsko celoto Odlok ne ureja posebnih meril in pogojev gradnje, pač pa v 6. členu na njej dopušča gradnjo energetskega objekta. Z vidika varstva okolja je bila zagotovljena tudi javna obravnava pogojev te gradnje in so bili pobudniki s temi pogoji predhodno seznanjeni (60. člen ZVO). Prav tako je bila javnost seznanjena z drugimi pogoji gradnje, saj je iz dokumentacije razvidno, da sta bila javno razgrnjena tudi lokacijska dokumentacija in osnutek lokacijskega dovoljenja.

Odlok zato v izpodbijanem delu ni v neskladju s 26. členom ZUN.

Glede postopka priprave in sprejemanja tega akta pobudniki nimajo pripomb, zato Odlok očitno ni v neskladju z določbami 37., 38. in 40. člena ZUN, ki urejajo ta postopek.

7.Odlok o planu v točki 4.1.7.2. z naslovom "Načini urejanja naselij in območij" predvideva podrobnejše usmeritve za urejanje prostora z urbanističnimi zasnovami. Urbanistična zasnova Preddvora tako v d točki 4.1.15. Odloka o planu za obravnavano obrtno cono P4/2 načrtuje izdelavo prostorskih ureditvenih pogojev in ne prostorskega izvedbenega načrta, kot to navajajo pobudniki. Njihov očitek, da je Odlok v neskladju z Odlokom o planu, je zato očitno neutemeljen.

8.Iz zgoraj navedenih razlogov je Ustavno sodišče pobudo v delu, ki se nanaša na Odlok, zavrnilo kot očitno neutemeljeno.

B. - II.

9.Po drugem odstavku 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) je pravni interes za vložitev pobude podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno predlagajo pobudniki, neposredno posega v njihove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Pravni interes mora biti po ustaljeni ustavnosodni presoji neposreden in konkreten. Morebitna ugoditev predlogu pobudnikov pa mora privesti do izboljšanja njihovega pravnega položaja.

10.Odlok98 načrtuje območje S 4/9 - Voke, na katerem pobudniki ne živijo niti na njem nimajo nepremičnin. Ker tudi niso navedli, da bi imel načrtovani poseg v prostor vpliv na območje, na katerem živijo, niso izkazali, da izpodbijani akt neposredno posega v njihove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Ustavno sodišče je zato pobudo v delu, ki se nanaša na Odlok 98, zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo.

C.

11.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena in drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: podpredsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Podpredsednik dr. Janez Čebulj