Jedro

V obeh zadevah gre za zahtevek istega tožnika, ki želi doseči vpis v imenik odvetnikov. Ker je bil v času vložitve prve zahteve za vpis v osebnem stečaju, zaradi česar ni izpolnjeval pogoja o poslovni sposobnosti, kar je bila ena od podlag za zavrnitev njegove zahteve za vpis v imenik odvetnikov, v času vložitve druge zahteve za vpis, pa ne (več), do česar je torej prišlo po izdaji odločbe tožene stranke v prej začetem upravnem postopku, ki pa zaradi pravnih sredstev tudi še v času vložitve druge (obravnavane) zahteve za vpis v imenik odvetnikov še ni bil pravnomočno končan, ne gre za isto upravno zadevo, zaradi česar tožena stranka ni imela razloga za zavrženje zahteve na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Odvetniške zbornice Slovenije, št. 2173/2019 z dne 21. 1. 2020, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka odločila, da se zahteva A.A. (v tem upravnem sporu tožnika) z dne 29. 11. 2019 za vpis v imenik odvetnikov Odvetniške zbornice Slovenije, zavrže. 2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil tožnik dne ... 2017 na podlagi pravnomočne odločbe izbrisan iz imenika odvetnikov zaradi začetka osebnega stečaja, da je tožnik dne 7. 12. 2018 podal novo zahtevo za vpis v imenik odvetnikov, o kateri je Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije odločil z odločbo, št. 2080/2018 z dne 21. 3. 2019, s katero je zahtevo za vpis zavrnil iz razloga, ker vlagatelj ni izpolnjeval pogojev po 2. in 7. točki prvega odstavka 25. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv) glede popolne poslovne sposobnosti in glede vrednosti zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica, tožnik pa je zoper zavrnilno odločbo začel upravni spor, ki se pri Upravnem sodišču RS vodi pod opr. št. IV U 137/2019 in še ni zaključen. Glede na ugotovitev, da upravna zadeva o zahtevi vlagatelja za vpis v imenik odvetnikov še ni končana oziroma se o zadevi vodi sodni postopek, je na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) tožnikovo zahtevo z dne 29. 11. 2019 s sklepom zavrglo. V obrazložitvi je tožena stranka še navedla, da bi morala vlogo zavreči tudi v primeru, če bi bila odločba z dne 21. 3. 2019 že pravnomočna, in sicer na podlagi 3. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, saj je v drugem odstavku 27. člena ZOdv določeno, da v primeru, ko je zahteva za vpis v imenik odvetnikov zavrnjena iz razloga nevrednosti zaupanja, nova zahteva za vpis ne more biti vložena pred potekom dveh let od pravnomočnosti zavrnilne odločbe.

3. Tožnik se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in vlaga tožbo v tem upravnem sporu. Sodišču predlaga, da izpodbijan sklep odpravi in se tožnika ponovno vpiše v imenik odvetnikov Odvetniške zbornice Slovenije. V tožbi nasprotuje stališču tožene stranke, da se v isti upravni zadevi že vodi upravni spor, saj ne gre za isto podlago v obeh postopkih. Prvi predlog je bil podan v času trajanja osebnega stečaja tožnika in je tožena stranka v zadevi U 137/2019 njegov predlog zavrnila zaradi razloga poslovne nesposobnosti. V času podaje nove vloge pa predlagatelj ni bil več v postopku osebnega stečaja, imel je popolno poslovno sposobnost in glede tega ni bilo več ovire za vpis tožnika v imenik odvetnikov. Zavrnitev iz razloga po drugem odstavku 27. člena ZOdv je preuranjena, saj odločitev v zadevi U 127/2019 še ni pravnomočna, prav tako ni pravnomočna odločba, s katero je bila odvetnica B.B. spoznana za odgovorno pomoči pri prejemanju denarja od stranke, kot je to ugotovila tožena stranka.

4. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo predlagala zavrnitev tožbe. Navedla je, da je pravno relevantno le vprašanje, ali je v času sprejema odločitve o zavrženju (ponovnega) predloga tožnika za vpis v imenik odvetnikov obstajal kateri od razlogov, določen v 129. členu ZUP. Ker se v upravnem sporu opr. št. IV U 137/2019 vodi sodni postopek o isti zadevi, torej odločanje o predlog tožnika za vpis v imenik odvetnikov, je bila odločitev tožene stranke o zavrženju pravilna in zakonita. Sklicevanje tožnika, da se je dejansko stanje v zadevi spremenilo, zaradi česar ni izpolnjen razlog za zavrženje, je pravno zmotno. Nadalje še pojasnjuje, da izpodbijana odločitev ne temelji na razlogu iz drugega odstavka 27. člena ZOdv, temveč je obrazložitev v tem delu le opozorilo na situacijo v primeru, če bi bila odločitev, ki jo tožnik izpodbija v upravnem sporu IV U 137/2019, že pravnomočna.

5. Tožnik je z vlogama z dne 23. 9. 2020 in 14. 1. 2021 predlagal prednostno obravnavo zadeve in združitev sodnih postopkov IV U 19/2020 in IV U 137/2019, čemur sodišče ni sledilo, saj za združitev niso bili podani pogoji iz 42. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), je pa zadevo opredelilo in obravnavalo kot prednostno, skladno z 213. členom Sodnega reda.

6. Tožba je utemeljena.

7. V zadevi je sporno, ali je tožena stranka pravilno uporabila določbo četrte točke prvega odstavka 129. člena ZUP in vlogo tožnika zavrgla, ker se o isti upravni zadevi že vodi upravni oziroma sodni postopek.

8. V tem upravnem sporu med strankama ni sporno, da je bil tožnik dne ... 2017 na podlagi pravnomočne odločbe tožene stranke izbrisan iz imenika odvetnikov zaradi začetka osebnega stečaja, da je tožnik dne 7. 12. 2018 podal zahtevo za vpis v imenik odvetnikov, o kateri je Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije odločil z odločbo, št. 2080/2018 z dne 21. 3. 2019, s katero je zahtevo za vpis zavrnil iz razloga, ker vlagatelj ni izpolnjeval pogojev po 2. in 7. točki prvega odstavka 25. člena ZOdv glede popolne poslovne sposobnosti in glede vrednosti zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica, tožnik pa je zoper zavrnilo odločbo začel upravni spor, ki se pri Upravnem sodišču RS vodi pod opr. št. IV U 137/2019 in še ni zaključen, ter da je tožnik dne 29. 11. 2019 podal novo zahtevo za vpis v imenik odvetnikov.

9. Za odločitev, ali predstavljata tožnikova zahteva za vpis v imenik odvetnikov z dne 7. 12. 2018 in tožnikova zahteva za vpis v Imenik odvetnikov z dne 29. 11. 2019 „isto upravno zadevo“, zaradi česar bi bilo treba ob dejstvu odprtega sodnega postopka v upravnem sporu zoper prvo odločitev kasnejšo vlogo zavreči, je ključno ugotoviti, ali gre za upravno zadevo z isto stranko (vlagatelj zahteve) in z isto vsebino (zahtevek o tem, kar stranka uveljavlja). V zvezi s tem je pritrditi toženi stranki, da gre v obeh primerih za zahtevek istega tožnika, ki želi doseči vpis v imenik odvetnikov. Vendar pa je ob tem treba upoštevati tudi, da gre lahko za drugačno upravno zadevo, ki ne ovira začetka novega upravnega postopka tudi tedaj, ko se je upoštevno dejstvo oziroma predpis spremenil po izdaji prvostopenjske upravne odločbe v prej začetem upravnem postopku, ki pa zaradi pravnih sredstev še ni bil pravnomočno končan. Če bi moral upravni organ v novem postopku po izdaji odločiti na podlagi drugačnega dejanskega stanja oziroma materialnega predpisa, ki je bil podlaga za odločitev na prvi stopnji upravnega postopka v prejšnji zadevi, potem navedeno ni (vselej) ovira za tek novega upravnega postopka, saj v tem primeru ni več podana identiteta med postopkom, ki že teče, in novim postopkom, ki ga z zahtevo želi začeti stranka.1

10. Tako je pritrditi stališču tožnika, da ob nosilnem dejstvu, da je bil v času vložitve zahteve za vpis z dne 7. 12. 2018 v osebnem stečaju, zaradi česar ni izpolnjeval pogoja o poslovni sposobnosti, kar je bila ena od podlag za zavrnitev njegove zahteve za vpis v imenik odvetnikov, v času vložitve zahteve za vpis z dne 29. 11. 2019, pa ne (več), čemur tožena stranka ni nasprotovala in to dejstvo med strankama tega upravnega spora zato ni sporno, do česar je torej prišlo po izdaji odločbe tožene stranke v prej začetem upravnem postopku, ki pa zaradi pravnih sredstev tudi še v času vložitve druge (obravnavane) zahteve za vpis v imenik odvetnikov še ni bil pravnomočno končan, ne gre za isto upravno zadevo, zaradi česar tožena stranka ni imela razloga za zavrženje zahteve na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.

11. V postopku za izdajo izpodbijanega akta niso bila upoštevana pravila postopka (2. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1), zato je izpodbijan sklep nezakonit. Sodišče je na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijan sklep odpravilo ter zadevo vrnilo upravnemu organu v ponovni postopek. Po četrtem odstavku istega člena je organ vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka. Kolikor so izpolnjene ostale procesne predpostavke, bo morala tožena stranka tožnikovo zahtevo za vpis v imenik odvetnikov z dne 29. 11. 2019 vsebinsko obravnavati.

12. Sodišče je v skladu z 279.a členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 s soglasjem strank odločilo na podlagi njunih pisnih vlog in pisnih dokazov brez glavne obravnave, saj sta se obe stranki glavni obravnavi pisno odpovedali, kot je razvidno iz pisnega soglasja tožene stranke z dne 17. 3. 2021 in soglasja tožeče stranke z dne 13. 3. 2021, ki se nahajata v spisu.

13. Vračilo plačane sodne takse bo v skladu s prvim odstavkom 37. člena Zakona o sodnih taksah v zvezi določbo točke c opombe 6.1. taksne tarife izvršilo sodišče po uradni dolžnosti.

1 Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku, 2. knjiga, Uradni list RS, Ljubljana, 2020, urednika dr. Erik Kerševan in prof. dr. Polonca Kovač, str. 29.