21. 9. 2020

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Pavla Zatlerja, Ljubljana, in drugih, ki jih zastopa Klemen Golob, odvetnik v Ljubljani, na seji 21. septembra 2020

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana o ugotovitvi javne koristi št. 007-6/2020-86 z dne 4. 5. 2020 (Uradni list RS, št. 65/20) se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana o ugotovitvi javne koristi št. 007-6/2020-86 z dne 4. 5. 2020 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pritožniki z ustavno pritožbo izpodbijajo v izreku navedeni sklep Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju Sklep) o ugotovitvi nujne potrebnosti in izkazani javni koristi gradnje povezovalnega kanala C0 ter (z njo povezano) uporabo delovnega pasu zaradi ureditve gradbišča in transportne poti na nepremičninah v zasebni lasti. Zatrjujejo, da je bil Sklep sprejet v nasprotju s 194. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 – v nadaljevanju ZUreP-2), 35. členom Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 30/18 – v nadaljevanju ZLS) in 69. členom Ustave, z njim pa naj bi bile pritožnikom kršene tudi pravice iz 22., 33. in 70.a člena Ustave. Navajajo, da so lastniki posameznih nepremičnin, na katere se nanaša izpodbijani Sklep, kljub temu pa naj Mestna občina Ljubljana (v nadaljevanju MOL) z njimi ne bi sklenila pravnega posla za pridobitev služnosti ali pravice do začasne uporabe njihovih zemljišč niti naj teh zemljišč ne bi razlastila. Pritožniki zoper isti Sklep vlagajo tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti. Zatrjujejo, da je Sklep v neskladju z istimi zakonskimi in ustavnimi določbami, na katere se sklicujejo tudi v ustavni pritožbi, z enakimi navedbami kot ustavno pritožbo pa utemeljujejo tudi očitke o njegovi protiustavnosti in nezakonitosti. Predlagajo, naj Ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvrševanje izpodbijanega Sklepa.

B.

Skladno s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba lahko vloži zaradi kršitve človekove pravice ali temeljne svoboščine zoper posamični akt, s katerim je državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali pravne osebe, pod pogoji, ki jih določa ta zakon.

Z izpodbijanim Sklepom je pristojni občinski organ (Mestni svet MOL) ugotovil da je gradnja povezovalnega kanala C0 in s tem uporaba delovnega pasu za potrebe ureditve gradbišča in transportne poti, ki se po Odloku o občinskem prostorskem načrtu MOL - izvedbeni del (Uradni list RS, št. 78/10 in nasl. − v nadaljevanju OPN) nahaja na delih številnih (taksativno navedenih in z navedbo ID znakov konkretno opredeljenih) nepremičnin v zasebni lasti, nujno potrebna in v javno korist (1. člen). Sklep županu MOL nalaga, da za namen uporabe delovnega pasu za potrebe ureditve gradbišča in transportne poti za čas gradnje povezovalnega kanala C0 poskrbi za pridobitev začasne pravice uporabe ali služnosti v javno korist na nepremičninah, navedenih v 1. členu Sklepa (2. člen).

Iz uvoda izpodbijanega Sklepa je razvidno, da je bil sprejet na podlagi 194. člena v zvezi z 210. in 211. členom ZUreP-2, tj. na podlagi določb, ki urejajo razlastitev in omejitve lastninske pravice. Po prvem odstavku 192. člena ZUreP-2 se lastninska pravica na nepremičnini lahko odvzame proti odškodnini ali nadomestilu v naravi ali omeji s pravico uporabe za določen čas ali obremeni z začasno ali trajno služnostjo. Skladno z drugim odstavkom istega člena je razlastitev in omejitev ali obremenitev lastninske pravice dopustna le v javno korist, ob pogoju, da je za dosego te koristi nujno potrebna, javna korist razlastitvenega namena pa je v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino. Ob izpolnjenih pogojih iz 192. člena ZUreP-2 se nepremičnina lahko razlasti za namen gradnje in prevzem objektov in omrežij javne infrastrukture (prva alineja prvega odstavka 193. člena ZUreP-2). V primeru, da prostorski akt, ki predvideva gradnjo za tak namen, ni pripravljen skladno z zahtevami, določenimi v prvem odstavku 194. člena ZUreP-2, ali če gre za izvedbo dodatnih prostorskih ureditev iz 81. člena ZUreP-2, se skladno z drugim odstavkom 194. člena ZUreP-2 šteje, da je javna korist za razlastitev izkazana, če Vlada ali občinski svet za konkretno nepremičnino sprejeme sklep, s katerim ugotovi, da je gradnja objekta nujno potrebna in v javno korist.

Izpodbijani Sklep je sklep v smislu drugega odstavka 194. člena ZUreP-2. Glede na njegovo vsebino gre za posamični (deklaratorni upravni) akt. Njegov namen je rešiti vprašanje nujne potrebnosti gradnje konkretnega objekta javne infrastrukture in njene javne koristi, ki bo odločilno za rešitev pravnih razmerij, o katerih bo pristojni organ na podlagi ustrezne zahteve MOL odločal v postopku za vzpostavitev pravice uporabe oziroma služnosti v javno korist (tj. v postopkih na podlagi 210. in 211. člena ZUreP-2). Čeprav izpodbijani Sklep v 1. členu konkretno (z navedbo ID znakov) opredeljuje nepremičnine, na katere se nanaša ugotovitev o nujni potrebnosti in izkazani javni koristi gradnje, to samo po sebi še ne vpliva na lastninska upravičenja pritožnikov, zlasti ne na način, ki bi imel za posledico omejitev njihove lastninske pravice. Do posega v to njihovo pravico in s tem do spremembe pravnega položaja pritožnikov bo lahko prišlo šele, ko bo pristojni organ v postopku na podlagi 210. in 211. člena ZUreP-2 (ki ga bo skladno z 2. členom Sklepa sprožil župan MOL) ob upoštevanju s Sklepom ugotovljene javne koristi odločil, da se na nepremičninah, ki so v lasti pritožnikov, ustanovi pravica začasne uporabe oziroma služnost v javno korist.

6.Ker torej izpodbijani Sklep ne vsebuje odločitve o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi pritožnikov, ne gre za posamičen akt, ki ga je mogoče izpodbijati z ustavno pritožbo po prvem odstavku 50. člena ZUstS. Zato je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo (1. točka izreka sklepa).

7.Skladno s prvim odstavkom 160. člena Ustave je Ustavno sodišče v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa med drugim pristojno odločati o skladnosti podzakonskih predpisov in predpisov lokalnih skupnosti z Ustavo in zakoni ter o skladnosti splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, z Ustavo, zakoni in podzakonskimi predpisi. Ker izpodbijani Sklep ni predpis ali splošni akt, temveč posamičen akt, Ustavno sodišče za oceno njegove ustavnosti in zakonitosti ni pristojno. Zato je pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Sklepa zavrglo (2. točka izreka).

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prve alineje prvega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

[1]Sklep vsebuje še navedbo, da so grafični prikazi delovnega pasu za potrebe ureditve gradbišča in transportne poti za gradnjo povezovalnega kanala C0 iz 1. člena Sklepa sestavni del Sklepa (3. člen) in da začne Sklep veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS (4. člen).

[2]Člen 81 ZUreP-2 v prvi alineji prvega odstavka kot take ureditve navaja tudi predhodno nenačrtovane prostorske ureditve gospodarske javne infrastrukture in priključkov nanje.