Jedro

Ker toženka tožniku ni predložila dokazila, da je šolanje uspešno dokončala v skladu z določbo 41. člena Pravilnika o štipendiranju, niti ni pojasnila razlogov za nedokončanje šolanja, je toženka dolžna tožniku plačati vtoževani znesek na podlagi prvega odstavka 54. člena ZZZPB (po katerem ima Zavod pravico zahtevati vrnitev sredstev, izplačanih iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti in sredstev, namenjenih za ukrepe aktivne politike zaposlovanja ter sredstev, izplačanih iz naslova štipendiranja, v primerih, ko je bila pravica pridobljena na podlagi neresničnih podatkov, če upravičenec ni sporočil sprememb, ki vplivajo na pridobitev ali ukinitev pravice, oziroma če so bila sredstva nenamensko porabljena), ker se ni uresničil namen, zaradi katerega ji je bil znesek republiške štipendije dodeljen in izplačan.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo naložilo toženi stranki, da je dolžna tožeči stranki plačati 1.866,28 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 29. 3. 2011 do plačila, da ne bo izvršbe. Obenem je odločilo, da je toženka dolžna tožniku povrniti tudi stroške postopka v višini sodnih taks v znesku 45,00 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku 15 dnevnega roka za izpolnitev do plačila, pod izvršbo.

Zoper sodbo je pritožbo vložila toženka, smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da s svojo minimalno plačo ter položnicami, ki jih ima, ne more vrniti dolga v enkratnem znesku. Zato predlaga odobritev obročnega plačila.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem., v nadalj. ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

V izvedenih dokazih je sodišče prve stopnje tudi po prepričanju pritožbenega sodišča imelo dovolj podlage za ugoditev tožbenemu zahtevku in naložilo toženki vračilo prejetih zneskov štipendije in sicer v višini, kot je tožnik uveljavljal s tožbenim zahtevkom, to je v višini 1.866,28 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 29. 3. 2011 do plačila, da ne bo izvršbe.

Kot izhaja iz dokumentacije, je tožnik toženki z odločbo št. ... z dne 5. 10. 2007 dodelil republiško štipendijo za čas šolanja v četrtem letniku Srednje šole A. za pridobitev izobrazbe (smer) ekonomski tehnik. Na podlagi te odločbe je toženka na račun tožnika prejela skupaj 1.899,06 EUR (podatki iz tožbe in iz kartice obveznosti štipendista, priloga A4).

Ker toženka tožniku dokazila o uspešno opravljenem četrtem letniku ni posredovala, niti ni tožnika obvestila o razlogih za nedokončanje šolanja, je tožnik nato z odločbo št. ... z dne 10. 5. 2010 odločil, da toženki preneha pravica do republiške štipendije.

Ker toženka tožniku ni predložila dokazila, da je šolanje uspešno dokončala v skladu z določbo 41. člena Pravilnika o štipendiranju (Ur. l. RS, št. 48/99 s spremembami, v nadaljevanju Pravilnik), niti ni pojasnila razlogov za nedokončanje šolanja, je sodišče prve stopnje pravilno toženki naložilo plačilo vtoževanega zneska na podlagi prvega odstavka 54. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. l. RS, št. 5/91 s spremembami, v nadaljevanju ZZZPB) in prvim odstavkom 44. člena Pravilnika oziroma na podlagi 190. člena Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/2001, v nadaljevanju OZ), ker se s tem ni uresničil namen, zaradi katerega ji je bil znesek republiške štipendije dodeljen in izplačan.

Sodišče prve stopnje je utemeljeno tožbenemu zahtevku ugodilo in toženki naložilo plačilo glavnice in tudi zamudne obresti od vložitve tožbe, to je od 29. 3. 2011 dalje, skladno z določbo 193. člena OZ in ji glede na uspeh v pravdi v skladu z določbo prvega odstavka 154. člena ZPP naložilo v plačilo tudi stroške postopka, to je v višini sodnih taks.

Ker je sodba sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, je pritožbeno sodišče iz enakih razlogov toženkino pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Za odločanje o prošnji toženke, da se ji omogoči obročno vračilo vtoževanega zneska, pa pritožbeno sodišče ni pristojno, saj v okviru sojenja presoja le pravilnost in zakonitost vrnitve preplačila. Za odločanje o takšni zahtevi, kot jo uveljavlja toženka, je pristojen tožnik, ki bo odločal o njem, če ga bo toženka nanj posebej naslovila.