Jedro

Dne 15. 12. 2011 je bila v Uradnem listu Evropske unije objavljena Izvedbena Uredba Sveta (EU) št. 1306/2011 z dne 12. decembra 2011, ki je stopila v veljavo 16. decembra 2011. Citirana Izvedbena Uredba se nanaša na razjasnitev področja uporabe protidampinških dajatev, uvedenih z Uredbo na uvoz nekaterih kompresorjev s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki se mora uporabiti tudi v obravnavanem primeru.

Tožnikov ugovor, da so bili mini kompresorji nepravilno uvrščeni v KNCT in TARIC kodo, je utemeljen. Lastnosti, ki naj bi jih imeli tožnikovi izdelki, po mnenju sodišča niso popolno ugotovljeni, saj prvostopenjski organ ni ugotavljal relevantnih okoliščin. Na podlagi navedenega je sodišče ugotovilo, da je bilo v konkretni zadevi nepravilno ugotovljeno dejansko stanje in posledično nepravilno uporabljeno materialno pravo.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se odločba Carinskega urada Koper št. DT 4242-2044/2009-7 z dne 11. 12. 2009 odpravi ter zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 420 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Carinski urad Koper uvrstila 73.664 kosov mini zračnih kompresorjev KH 4106, ki so bili prijavljeni po carinski deklaraciji št. MRN 09SI00603640672671 z dne 21. 9. 2009 Izpostave Koper, deklaranta tožnika in prejemnika blaga družbe A. iz Bochuma (Nemčija) določila tarifno številko 8414 80 51 KNCT in dodatno TARIC kodo 99 (točka 1 izreka). Pod točko 2 izreka odločbe je tožniku naloženo, da se za blago, sproščeno v prost promet po prej citirani carinski deklaraciji, določi razliko dajatev v višini 120.365,91 EUR in sicer iz naslova antidampinške dajatve od osnove 155.110,71 EUR po 77,6 %. Določeno je bilo, da je bilo potrebno plačati znesek v roku 10 dni od dne vročitve odločbe, da stroški v zvezi z vodenjem postopka niso nastali ter da pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve (točki 3 in 4 izreka). Prvostopenjski organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je tožeča stranka kot deklarant vložila carinsko deklaracijo (v nadaljevanju EUL ) z dne 21. 9. 2009 v postopku sprostitve v prost promet za 73.664 kosov mini zračnih kompresorjev. (vpis v polje 31 EUL – mini zračni kompresorji KH 4106). Ob pregledu blaga se je vzbudil v carinskem organu dvom v pravilnost prijavljenega blaga v tarifno oznako 8414 80 80 KNCT s TARIC kodo 90, zato so odvzeli vzorce, in na tem sestavili zapisnik o odvzemu vzorca. Sektor za tarifno vrednost in poreklo pri Generalnemu carinskemu uradu (GCU) je dne 30. 10. 2009 izdal strokovno mnenje, iz katerega izhaja, da je sporno blago batni kompresor na elektromotorni pogon. Batni kompresor ima en delovni valj, ki ga poganja elektromotor z delovno napetostjo 12 V enosmerno. Opremljen je z merilnikom tlaka, priključno cevjo za zrak in priključnim kablom s spojnikom za avtomobilsko 12 V vtičnico. V dodatnem priboru se nahajajo tudi trije adapterji za različne zračne ventile. Doseže lahko tlak 17 barov in ima pretok 0,5 m3/uro. Glede na ugotovljene lastnosti se sporno blago na podlagi Splošnih pravil 1 in 6 z razlago KN, besedilo k oznaki KN 8414, 841480 in 84148051, besedilo k oznaki TARIC 8414805199, pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 8414(A) pravilno uvršča v tarifno oznako 8414 80 51 KNCT s TARIC kodo 99, za katero je določena carina po carinski stopnji 2,2 % in antidupminško dajatvijo 77,6 % (Uredba sveta ES 261/2008 z dne 17 marca 2008 o uvedbi dokončnih proti dumpinških dajatev na uvoz nekaterih kompresorjev s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (Uradni list EU št. L 81 z dne 20. 3. 2008; v nadaljevanju Uredba). Tožnik je bil s strokovnim mnenjem seznanjen in je nanj podal pripombe. V pripombah poudarja, da uvoženi izdelki niso enaki izdelkom, ki so omenjeni v Uredbi, saj ta zajema kompresorje kot napravo, ki komprimira zrak v tlačno posodo, iz katere je preko regulacijskega ventila možno uporabljati delovni tlak v smislu uporabe pnevmatskega pogona. Izdelek, ki je predmet uvoza ni kompresor v smislu citirane Uredbe Sveta ES, temveč črpalka, zaradi česar se mora uvrstiti v tarifno oznako 841480 51 91 KNCT. Tožnik je v pripombah priložil tudi zavezujočo tarifno informacijo nizozemske carine, ki je vezana na podoben izdelek in je rezultirala v mnenju, da priložen izdelek ne vsebuje vseh pogojev, da bi se smatral kot kompresor s tarifno oznako 8414 80 22 KNCT s TARIC kodo 99, saj ne omogoča uporabe pogonskega tlaka, temveč samo pretok skozi izstopno mesto. Naprava ima zelo omejen in ozek namen uporabe napihovanja npr. žog, pnevmatik. Izdelek nima tlačne posode za vzdrževanje stalnega tlaka, prav tako nima regulacijskega ventila, ki bi omogočal uporabni delovni tlak na različnih tlačnih režimih. Gre tudi za izdelek nižjega cenovnega razreda, kar je posledica zelo ozkega namena uporabe, enostavne tehnične izvedbe, kakor tudi omejene zmožnosti delovanja, saj je prirejena zgolj za napajanje iz napetosti 12 V s priključkom za napajanje iz motornih vozil. Pri tarifni uvrstitvi je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da je proizvajalec na samem proizvodu označil ter podal navedbe, da je maksimalna časovna obremenitev naprave 10 minut. To vpliva tudi na upoštevanje parametrov pretoka zraka naprave, ki so v KNCT o uvrščanju blaga podani v enoti pretoka m3/uro. Blago tako ne izpolnjuje osnovnih tehničnih pogojev, niti ne izpolnjuje predvidenega namena uporabe, ki velja za izdelek, naveden v citirani Uredbi. V odgovoru na strokovno mnenje je tožnik tudi navedel, da je že iz cen, ki so podane v Uredbi vidno, da gre v primeru uvoza zadevnega izdelka iz odstavka 16. do 19. citirane Uredbe za izdelek, ki je tudi iz vidika višine uvozne cene nemogoče enakovredno obravnavati z izdelkom, ki je predmet uvoza. Carinski urad Koper je sestavil odgovor, v katerem je zavrnil pripombe tožnika. Kljub temu, da mini kompresor nima tlačne posode, zaradi česar po mnenju tožnika izdelka ni mogoče smatrati za zadevni izdelek iz navedene Uredbe, je CU pojasnil, da iz točke 17. Uredbe izhaja, da se stisnjen zrak v večini primerov izčrpa v posodo ter izstopi skozi regulator zraka in gumijasto cev, kar pomeni, da ni obvezno, da izdelek ima tlačno posodo. Mini kompresor je nima, a še vedno opravlja vse funkcije batnega kompresorja. Sporni izdelek je po mnenju carinskega urada namenjen za polnjenje pnevmatik in drugih predmetov in se zato v smislu Uredbe šteje za zadevni izdelek. Točka 19 Uredbe pa pojasnjuje, da imajo različne vrste tega izdelka kljub različnim oblikam, materialom in procesu proizvodnje enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti in se v osnovi uporabljajo za iste namene. Po mnenju CU Koper ima mini kompresor kljub mini izvedbi vse lastnosti batnega kompresorja iz tarifne oznake 8414 80 51 KN in navedene Uredbe. Že trgovsko ime na računu proizvajalca pove, da je izdelek KH4106 kompresor, torej kompleten izdelek, ne samo črpalka, to je bilo ugotovljeno pri fizičnem pregledu in odvzemu vzorca ter pri razstavitvi izdelka, tehnične lastnosti pa iz podatkov na izdelku.

2. Drugostopenjski organ je izpodbijano odločbo v celoti potrdil. Drugostopenjski organ se v celoti sklicuje na strokovno mnenje GCU z dne 30. 10. 2009, iz katerega izhaja, da je sporno blago batni kompresor na elektromotorni pogon. Kompresor ima en delovni valj, ki ga poganja elektromotor z delovno napetostjo 12 V enosmerno. Opremljen je z merilnikom tlaka, priključno cevjo za zrak in priključnim kablom s spojnikom za avtomobilsko 12 V vtičnico. V zadevi ni sporno, da se blago uvršča v tarifno številko 8414 KNCT s poimenovanjem zračne ali vakuumske črpalke, zračni ali plinski kompresorji in ventilatorji; ventilacijske ali recirkulacijske nape z vgrajenim ventilatorjem, vključno s tistimi, ki imajo filtre „ ter nadalje v okviru tarifne številke 8414 KNCT v podštevilko 80 s poimenovanjem „drugo“. V nadaljevanju so na razpolago poimenovanja turbokompresorji, rotacijski kompresorji, batni kompresorji z delovnim tlakom in drugo. Ker gre po ugotovitvah strokovnega mnenja GCU za batni kompresor na elektromotorni pogon, se sporno blago uvršča pod poimenovanje batni kompresor z delovnim tlakom, v okviru katerega se uvrščajo tudi črpalke batnih kompresorjev kar naj bi po tožnikovem zatrjevanju sporno blago bilo (in tako blago dobi oznako 84148051 KNCT s TARIC kodo 91). Nadalje se blago, glede na dejstvo, da po ugotovitvah carinskih organov lahko doseže tlak 17 barov, v skladu s Splošnim pravilom 6 razvrsti pod poimenovanje „nad 15 barov, pri pretoku na uro“. Ker po ugotovitvah carinskih organov doseže 0,5 m3/uro, se nadalje uvrsti v tarifno podštevilko 51 („... do vključno 120 m2“). Ker očitno ne gre za blago, ki se uporablja za civilne zrakoplove, se nadalje uvrsti pod poimenovanje „... drugo“ oziroma tarifno oznako 8414 80 51 KNCT. Da je takšna uvrstitev pravilna, sledi tudi iz zavezujoče tarifne informacije št. DE20226/09-1, za katero je tožnik zatrjeval, da je mini kompresor že predmet obravnave na nemški carini pod to številko, ki je dostopna na medmrežju. S to zavezujočo informacijo, ki so jo z datumom veljavnosti 20. 8. 2010 izdali nemški carinski organi, je bila namreč za blago Mini-Kompressor določena tarifna oznaka 8414 80 51 KNCT s TARIC kodo 90. Glede uvrstitve na TARIC nivoju (90) pa je pripomniti, da v okviru tarifne oznake 8414 80 51 KNCT v času izdaje citirane zavezujoče informacije TARIC koda 99, v katero je bilo blago razvrščeno v obravnavanem primeru s poimenovanjem „... drugo“, uvedena z Uredbo, ni več obstajala, saj se je citirana Uredba uporabljala le do 21. marca 2010. Na koncu je sporno, ali se blago v okviru tarifne oznake 8414 80 51 KNCT uvršča, kot je odločil carinski urad, v TARIC kodo 99 („... drugo“), ali kot meni tožnik, v TARIC kodo 91 („... črpalke batnih kompresorjev“). Uredba v 16 točki zadevni izdelek opredeljuje kot batne kompresorje, s pretokom največ 2 kubična metra na minuto, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske. Tožnik vseskozi izpostavlja, da ta uredba zajema kompresorje kot napravo, ki komprimira zrak v tlačno posodo, iz katere je preko regulacijskega ventila možno uporabljati delovni tlak v smislu uporabe pnevmatskega pogona, sporni izdelek pa nima tlačne posode za vzdrževanje stalnega tlaka niti regulacijskega ventila. Takšno stališče pa je zavrnil že prvostopenjski organ, ko se je skliceval na določbe člena 17 Uredbe, ko je izpostavil, da posoda ni nujno sestavni del kompresorjev, po drugi strani pa je razvidno, da uredba črpalke batnega kompresorja obravnava zgolj kot sestavino kompresorja in ne kot napravo z elektromotorjem, kot je to v obravnavanem primeru. To povsem jasno izhaja še iz 18. člena citirane Uredbe, iz katere izhaja, da so črpalke batnih kompresorjev ena od bistvenih sestavin, vendar ne edina, in da dokončan kompresor vsebuje tudi druge ključne sestavne dele, pri čemer so kot primer navajata posoda in motor. Tožnik trdi, da je sporni izdelek nemogoče uvrščati v Uredbo tudi z vidika višine uvozne cene. Drugostopenjski organ v tem smislu pojasnjuje, da del Uredbe, na katerega se sklicuje tožnik, zgolj povzema v preiskavi pred izdajo Uredbe ugotovljene cene zadevnih izdelkov, da pa je v Uredbi podana definicija zadevnega izdelka omejitev glede vrednosti izdelka samega pa niti glede ostalih okoliščin, ki jih navaja tožnik pa ne vsebuje. Na podlagi navedenega je tako drugostopenjski organ v celoti pritrdil stališču prvostopenjskega organa, da je sporno blago batni kompresor in ne črpalka batnega kompresorja, kot to zatrjuje tožnik, zaradi česar se sporno blago uvršča pod TARIC kodo 99 („.. drugo“).

3. Tožnik vlaga tožbo iz vseh tožbenih razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Tožnik navaja, da uvozni izdelek „mini kompresor“ ni enak izdelku, omenjenem v Uredbi, temveč gre za črpalko, zaradi česar se mora uvrstiti v tarifno oznako 8414 80 51 91 KNCT in ne 8414 80 51 99. Sporni izdelek ima namreč zelo ozek in omejen namen uporabe kot na primer napihovanje žog, pnevmatik. Izdelek nima tlačne posode za vzdrževanje stalnega tlaka, prav tako nima regulacijskega ventila, ki bi omogočal uporabni delovni tlak na različnih tlačnih režimih. Gre za izdelek nižjega cenovnega razreda, ki je posledica ozkega namena uporabe, enostavne tehnične izvedbe in omejene zmožnosti delovanja, ki je prirejena zgolj za napajanje napetosti 12 V s priključkom za napajanje iz motornih vozil. Da so te navedbe pravilne in resnične tožnik izkazuje z mnenjem strokovnega organa B. z dne 11. 9. 2008 ter 15. 12. 2009. Slednji meni, da se predmet uvoza mini kompresor uvršča v tarifno oznako 8414 80 51 s TARIC kodo 91 oziroma v tarifno oznako 8414 80 80 s TARIC kodo 90. Po mnenju B. je iz vsebine Uredbe razvidno, da predmet uvoza ni zadevni izdelek iz navedene Uredbe, ki predpisuje protidampinško dajatev. Evropska komisija je v Uradnem listu EU št. 2011/C98/08 objavila obvestilo o začetku delne obnove protidampinške preiskave v izvezi z uvozom nekaterih kompresorjev s poreklom iz LR Kitajske, pri čemer so zadevni izdelki obnovljene preiskave ravno takšni, kot je predmetni mini kompresor. Zaključki Evropske komisije med drugim so, da mini kompresorji nimajo enakih fizičnih in tehničnih karakteristik in namena uporabe kot ostali kompresorji. Bistvo ugotovitve je, da so mini kompresorji in drugi kompresorji dve skupini različnih produktov. Posledično je nanje nemogoče vezati protidampinško dajatev. Opozarja na retroaktivnost učinkov poročila Evropske Komisije. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponoven postopek ter da toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

4. Tožena stranka je na tožbo odgovorila in sicer vztraja pri razlogih, ki so bili obrazloženi v upravnih odločbah. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

5. Tožeča stranka je v pripravljalni vlogi sodišču posredovala izvedbe na Uredbo Sveta EU št. 1306/2011 z dne 12. 12. 2011 o razjasnitvi področja uporabe protidampinških dajatev uvedenih z Uredbo ES št. 261/2008 na uvoz nekaterih kompresorjev s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

6. Tožba je utemeljena.

7. V konkretni zadevi je sporno, v katero tarifno oznako KNCT se uvrščajo izdelki z nazivom mini kompresorji, KH 4106, ki so bili na računu družbe C. iz Shangaija opisani kot: mini kompresor model KH 4106. Tožnik je sporno blago v ECL z dne 21. 9. 2009 v polju 33 prijavil pod tarifno oznako 8414 80 80 KNCT in dodatno TARIC kodo 90, kjer je poimenovanje: zračne ali vakuumske črpalke, zračni ali plinski kompresorji in ventilatorji; ventilacijske ali recirkulacijske nape z vgrajenim ventilatorjem, vključno s tistimi, ki imajo filtre: drugo: drugo: drugo. Tožena stranka na drugi strani pa je po postopku, ki je zajemal odvzem vzorca ter izdelavo strokovnega mnenja o uvrstitvi spornega blaga prišla do zaključka, da se sporno blago pravilno uvršča v tarifno oznako 8414 80 51 KNCT z dodatno TARIC kodo 99 s carinsko stopnjo 2,2 % in protidampinško dajatvijo 77,6 %. Uredba je uvajala dokončno protidampinško dajatev na uvoz batnih kompresorjev (brez črpalk batnih kompresorjev) s pretokom največ 2 m3 na minuto, ki so uvrščeni pod različne oznake kombinirane nomenklature, med drugim je določena oznaka 841480 51 99 in s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (prvi člen citirane Uredbe). Drugi člen Uredbe določa stopnjo protidampinške dajatve. Iz Uredbe tudi izhajajo lastnosti izdelkov, ki jih pokriva navedena Uredba in sicer: upravljanje orodij na zračni pogon ali za razprševanje, čiščenje in polnjenje pnevmatik in drugih predmetov. Bistvena ugotovitev Uredbe pa je tudi bila, da imajo različne vrste zadevnega izdelka kljub različnim oblikam, materialom in procesom proizvodnje enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti in se v osnovi uporabljajo za iste namene.

8. Dne 15. 12. 2011 je bila v Uradnem listu Evropske unije objavljena Izvedbena Uredba Sveta (EU) št. 1306/2011 z dne 12. decembra 2011 (v nadaljevanju Izvedbena Uredba ), ki je stopila v veljavo 16. decembra 2011. Citirana Izvedbena Uredba se nanaša na razjasnitev področja uporabe protidampinških dajatev, uvedenih z Uredbo na uvoz nekaterih kompresorjev s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki se mora uporabiti tudi v obravnavanem primeru.

9. Tožnik se po presoji sodišča utemeljeno sklicuje na Izvedbeno Uredbo. Uredba najprej pojasni, da je Komisija obnovila preiskavo o utemeljenosti protidampinških carin za mini kompresorje. Komisija je namreč ugotovila, da čeprav mini kompresorji spadajo v dobesedno opredelitev zadevnega izdelka, se mini kompresorji očitno razlikujejo od drugih kompresorjev, za katere velja zadevni ukrep protidampinga. Posledično se s to Izvedbeno Uredbo delno nadomesti 1. člen Uredbe in sicer tako, da se mini kompresorji, to je kompresorji brez tlačne posode, ki lahko delujejo na 12-voltno napajanje ter se uvrščajo pod navedene oznake KN, niso zajeti v dokončni protidampinški dajatvi. Drugi člen Izvedbene Uredbe določa, da se dokončna protidampinška dajatev, ki je bila plačana ali vknjižena v skladu s členom 1 Uredbe, za takšno blago povrne in odpusti na podlagi zahtevka, ki se vloži pri nacionalnih carinskih organih v skladu z veljavno carinsko zakonodajo.

10. Temeljna ideja sistema varstva pravic v pravu EU je zagotoviti posamezniku neposredno uporabo pravil EU – torej pravil, ki niso pravila njegove države, da se lahko na njih sklicuje neposredno pred domačimi državnimi organi in nacionalnimi sodišči. Najbolj se ta sistem odraža pri uredbah, ki so neposredno uporabljive v državah članicah. Uredbe veljajo neposredno za vse državljane EU in so sredstvo poenotenja prava EU. Zato njihova posebna uveljavitev v nacionalnih pravnih sistemih ni potrebna.

11. Sodišče tako posledično ugotavlja, da je tožnikov ugovor (ki ga uveljavlja tekom celotnega upravnega postopka), da so bili mini kompresorji nepravilno uvrščeni v KNCT in TARIC kodo, utemeljen. To nedvomno izhaja tudi iz Izvedbene Uredbe, ki je sicer stopila v veljavo 16. decembra 2011. Lastnosti, ki naj bi jih imeli tožnikovi izdelki, po mnenju sodišča v obravnavanem primeru niso popolno ugotovljeni, saj prvostopenjski organ ni ugotavljal relevantnih okoliščin, ki jih tožnik tudi sicer ves čas zatrjuje. Na podlagi navedenega je sodišče ugotovilo, da je bilo v konkretni zadevi nepravilno ugotovljeno dejansko stanje in posledično nepravilno uporabljeno materialno pravo, zaradi česar je sodišče tožbi na podlagi 2. prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ugodilo in odpravilo izpodbijano odločbo prvostopnega organa ter zadevo vrnilo ob uporabi 4. in 5. odstavka istega člena prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

12. O zahtevku tožeče stranke za povrnitev stroškov sodnega postopka je sodišče odločalo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem se tožniku, če je sodišče tožbi ugodilo in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravilo, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadev v upravnem sporu glede na določbe Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu priznali stroški v višini 350 EUR (zadeva je bila rešena na seji, tožeča stranka je bila zastopana po pooblaščencu, ki je odvetnik), povečane za 20 % DDV.