Jedro

Iz upnikove prijave terjatve v stečajnem postopku ne izhaja, da bi prijavil pogojno terjatev. To ne izhaja niti iz same prijave terjatve (zahtevka za plačilo) niti iz obrazložitve upnikove vloge. Oblikovanje prijave je stvar upnika.

Upnik v prijavi terjatve ni navedel, od uresničitve katerega pogoja je odvisno poplačilo njegove terjatve. Tako kot je oblikoval prijavo terjatve, bi v primeru upraviteljevega neprerekanja terjatve, bila le-ta priznana v celoti kot nepogojna in bi se kot taka izplačala iz unovčene stečajne mase (torej povsem neodvisno od kakšnega pogoja – npr. nastanka napake).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic v izpodbijanem delu zavrnilo upnikov (pritožnikov) ugovor ter odločilo o priznanih in prerekanih terjatvah ter o tem kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih terjatev, ločitvenih pravic oziroma izločitvenih pravic, tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 9. 10. 2018, ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa.

2. Upnik se je pritožil zoper sklep in v pritožbi uveljavljal pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava.

3. Na pritožbo je odgovoril upravitelj in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik (upnik) vztraja, da je v stečaj prijavil pogojno terjatev, kar pa ne drži. 6. Tudi po prepričanju višjega sodišča iz upnikove prijave terjatve v stečajnem postopku ne izhaja, da bi prijavil pogojno terjatev. To ne izhaja niti iz same prijave terjatve (zahtevka za plačilo) niti iz obrazložitve upnikove vloge. Oblikovanje prijave je stvar upnika. To, torej prijavo pogojne terjatve, je zatrjeval šele v ugovoru proti osnovnemu seznamu prerekanih terjatev, enako ponavlja sedaj v pritožbi, ko navaja, da bo to terjatev imel pod pogojem, da bo do okvare antenskega sistema prišlo, ter še, da gre za bodočo terjatev, ki pa bo gotovo nastala glede na pričakovani potek dogodkov. V pritožbi še navaja, da bo v prihodnosti pridobil nedenarno terjatev (dobave rezervnih delov), ki se po pravilih 253. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP spremeni v denarno terjatev.

7. Upnik v prijavi terjatve ni navedel, od uresničitve katerega pogoja je odvisno poplačilo njegove terjatve (prim. 5. točko drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP). Tako kot je oblikoval prijavo terjatve, bi v primeru upraviteljevega neprerekanja terjatve, bila le-ta priznana v celoti kot nepogojna in bi se kot taka izplačala iz unovčene stečajne mase (torej povsem neodvisno od kakšnega pogoja – npr. nastanka napake).

8. Iz upnikove prijave terjatve v stečajnem postopku, vložene 26. 1. 2018, namreč izhaja, da je upnik prijavil terjatev v višini 47.614,14 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva začetka stečajnega postopka do plačila. Gre za denarno terjatev, ki je potrditvah upnika nastala kot posledica pretvorbe nedenarne terjatve v denarno na podlagi 253. člena ZFPPIPP. Upnik je v prijavi terjatve navedel, da gre za terjatev, jo ima do dolžnika, ker zaradi dolžnikovega stečaja ne bo imel več možnosti dobave rezervnih delov v dogovorjenem pogodbenem roku. Ker stečajni dolžnik upniku ne bo več dobavljal rezervnih delov, bo upnik moral zamenjati celoten antenski sestav (zakaj, je pojasnil v vlogi), stroške tako izračune terjatve pa je v vlogi natančno pojasnil (v odvisnosti med ceno antenskega sestava in ostalega pogodbenega roka za dobavo rezervnih delov). Tako prijavljena terjatev ne pomeni prijave pogojne terjatve (glej 5. točko drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP in navedeno v 7. točki obrazložitve).

9. Izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker tudi niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

10. Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka. Odločitev temelji na 129. členu ZFPPIPP.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.