Jedro

Sklep o združitvi ali razdružitvi postopka, s katerim sodišče odloči o skupnem ali ločenem obravnavanju zahtevkov, je sklep, ki se nanaša na vodstvo obravnave. Zoper takšne sklepe ni posebne pritožbe.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da bo ločeno obravnavalo razdružitev nepremičnin v k.o. X. in k.o. Y. , ki so v solasti prvih dveh predlagateljev in nasprotnega udeleženca, ter razdružitev nepremičnin parc. št. 111/0 ter 112/1, obe k.o. Z., ki so v solasti tretje in četrte predlagateljice in nasprotnega udeleženca; postopek glede slednjih bo vodilo posebej v zadevi N 29/2014. 2. Zoper navedeni sklep se je pritožil nasprotni udeleženec, ki se sklicuje na vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga spremembo, podrejeno razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Meni, da v tem primeru ne gre za sklep, zoper katerega ni pritožbe. V resnici je sodišče odločalo o predlogih strank, ki si med seboj nasprotujejo. Razlogov za razdružitev nepravdnega postopka v resnici ni. Odtujitev nepremičnine ni ovira za dokončanje postopka med istimi strankami. Predlagatelji bi s svojim predlogom za razdružitev radi izigrali sodišče in nasprotnega udeleženca. Za ločeno obravnavanje ni zakonskih pogojev. Nasprotni udeleženec še poudarja, da se je le pogojno strinjal s cenitvami GURS, če bi se skupaj obravnavala razdružitev vseh nepremičnin, ki so bile predmet prvotnega predloga.

3. Predlagatelji v odgovoru na pritožbo predlagajo njeno zavrženje. Gre za procesni sklep, zoper katerega ni pritožbe. Sicer pa mora sodišče vprašanje razdružitve solastnine razrešiti med solastniki in ne med bivšimi solastniki, zato je izpodbijani sklep pravilen.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Sklep o združitvi ali razdružitvi postopka po 300. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP), s katerim sodišče odloči o skupnem ali ločenem obravnavanju zahtevkov, je sklep, ki se nanaša na vodstvo obravnave. Zoper takšne sklepe po četrtem odstavku 298. člena ZPP ni posebne pritožbe. To pomeni, da jih je mogoče izpodbijati le skupaj s pritožbo zoper odločbo o glavni stvari. V skladu s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) velja smiselno enako tudi za nepravdni postopek.

6. Nobenega tehtnega razloga ni, ki bi sodišču preprečeval uporabo navedenega pooblastila v postopku za delitev stvari v solastnini, kadar so posamezne stvari, kot v obravnavanem primeru, v solasti različnih solastnikov. Izpodbijana odločitev je tudi po presoji pritožbenega sodišča smotrna, saj bo pospešila obravnavanje in zmanjšala stroške postopka.

7. Zmotno je torej pritožbeno stališče, da za razdružitev postopka v tem primeru ni zakonskih pogojev. Dejstvo, da se nasprotni udeleženec upira razdružitvi postopka, ne more spremeniti procesne narave sklepa. Ker ima vsak solastnik ob delitvi solastne stvari pravico dobiti svojemu solastnemu deležen ustrezen del stvari, je odveč bojazen nasprotnega udeleženca, da bo zaradi ločenega obravnavanja predloga za razdružitev parcel št. 111/0 in 112/1, obe k.o. Z., v postopku izigran. Gotovo pa je ločeno obravnavanje predloga za delitev dela solastnih nepremičnin, ki so prej pripadale prvotnima predlagateljema, takšna okoliščina, ki jo bo sodišče prve stopnje moralo upoštevati v nadaljevanju postopka, ko se bo odločalo o vrednotenju preostalih nepremičnin (v k.o. Z. in k.o. X.), če je bilo soglasje nasprotnega udeleženca za uporabo cenitev GURS res le pogojno, kot navaja v pritožbi. Sicer pa bo nasprotni udeleženec razloge, ki jih navaja v tej pritožbi, lahko uveljavljal šele v pritožbi zoper končno odločbo.

8. Ker torej pritožnik po zakonu nima pravice do (posebne) pritožbe zoper izpodbijani sklep, je sodišče druge stopnje njegovo pritožbo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.