Jedro

Osebam, ki s pravnim naslovom izkazujejo upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe, ZVEtL-1 olajšuje postopek tako, da sodišče odloča na podlagi dokaznih pravil in domnev ZVEtL-1, razen če med udeleženci ni spora o drugačnem stanju ali če je drugače izkazano s pravnomočno odločbo sodišča ali drugega pristojnega državnega organa.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi v točkah III/1 in IV/1 izreka, ter se zadeva v tem razveljavljenem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim delom uvodoma navedenega sklepa je sodišče prve stopnje pod točko III/1 na posameznem delu stavbe št. 16 ohranilo že vpisano lastniško stanje v korist Mestne občine ..., pod točko IV/1 pa je zavrnilo predlog M. Z. (v nadaljevanju predlagatelja) za vpis njegove lastninske pravice na tem posameznem delu stavbe. Utemeljilo je, da je predlagatelj predložil zgolj fotokopijo pravnega naslova, ki že zato, ker ni izvirnik, upoštevaje določbe Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) ni primerna za izvedbo zemljiškoknjižnega vpisa. Nadalje pa je še ugotovilo, da predlogu ni moč ugoditi tudi zato, ker v pogodbi podpis prodajalca ni notarsko overjen, ker pogodba ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila in ker ni izkazano plačilo odmerjenega davka na promet nepremičnin. Glede zatrjevanega priposestvovanja lastninske pravice pa je obrazložilo, da ni podano že zato, ker predlagatelj pridobitve lastninske pravice ni izkazal s pravnim naslovom, ki predstavlja izvirnik listine, sposobne za vpis v zemljiško knjigo.

2. V pravočasni pritožbi zoper sklep predlagatelj navaja, da izpodbija sklep pod III. in IV. točko izreka v delu, s katerim je sodišče zavrnilo njegov predlog za vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe št. 16. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da predložena pogodba, ki je bila pridobljena na FURS, šteje za izvirnik. Iz listine izhaja, da je bil davek plačan. Notar podpisa ni mogel overiti, saj v času sklenitve pogodbe notarji še sploh niso obstajali, podpisa predsednika izvršnega sveta pa ni bilo potrebno overiti. Pogodba vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, sicer pa predlagatelj na predložitev tega sploh ni bil pozvan. Predlaga spremembo izpodbijanega dela z ugoditvijo zahtevku oziroma podredno razveljavitev z vrnitvijo zadeve v ponovno odločanje prvemu sodišču. Priglaša pritožbene stroške.

3. Na pritožbo je odgovorila nasprotna udeleženka Mestna občina ... . Zavzema se za zavrnitev in priglaša stroške.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Zemljiška knjiga in usklajenost zemljiškega katastra ter zemljiške knjige z dejanskim in pravnim stanjem sta ključnega pomena za zagotovitev pravne varnosti prometa z nepremičninami in udeležencev na nepremičninskem trgu. Zato je bil zaradi zagotovitve čimprejšnje ureditve neurejenih etažno-lastninskih razmerij sprejet interventni zakon - Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (v nadaljevanju ZVEtL-1). V skladu z namenom, da osebam, ki s pravnim naslovom izkazujejo upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe, omogoči vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe, čeprav niso izpolnjeni pogoji, ki jih za vpis lastninske pravice na posameznem delu določa zakon, ki ureja zemljiško knjigo, zakon olajšuje postopek tako, da sodišče odloča na podlagi dokaznih pravil in domnev iz ZVEtL-1, razen če med udeleženci ni spora o drugačnem stanju ali če je drugače izkazano s pravnomočno odločbo sodišča ali drugega pristojnega državnega organa (18. člen ZVEtL-1). Med udeleženci postopka sodišče spornih dejstev v postopku tako ne rešuje niti postopka ne prekinja, temveč odloči v skladu z dokaznimi pravili in domnevami iz ZVEtL-1, če se te ne nanašajo na sporna vprašanja, pa v korist tistega udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno (24. člen ZVEtL-1). Na namen zakonodajalca, da se sporna vprašanja čimprej uredijo v postopku po ZVEtL-1, kaže tudi določba prvega odstavka 35. člena ZVEtL-1, po kateri lahko po vzpostavitvi etažne lastnine v postopku za vzpostavitev etažne lastnine udeleženci in druge osebe svoje pravice na skupnih in posameznih delih uveljavljajo v pravdi oziroma v drugih postopkih, saj odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ni ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju.

6. V predmetni zadevi sodišče predloga za vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe ni presojalo na podlagi pravil, določenih v ZVEtL-1, ampak na podlagi zemljiškoknjižnih pravil. Zato je zaradi napačne uporabe materialnega prava relevantnih dejstev ni ugotavljalo, ter je vsled tega dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Ugotovljene pomanjkljivosti v zvezi z dejanskim stanjem, nanašajočim se na pravni temelj pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe št. 16, pritožbeno sodišče ne more odpraviti samo oziroma samo dopolniti postopka, saj bi z ugotavljanjem dejstev, o katerih se prvostopno sodišče sploh še ni izreklo, kršilo pravico strank do pritožbe. Kljub temu, da ta razlog pretehta pravico stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, velja pojasniti, da do hujše kršitve slednje pravice v dani zadevi glede na obseg dejstev, ki jih je še potrebno ugotoviti, niti ne more priti, saj so stranke dokazno gradivo, s katerim so utemeljevale svoje trditve, že predložile. Sklep sodišča prve stopnje je tako bilo potrebno v izpodbijanem delu razveljaviti in v tem razveljavljenem obsegu zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena, 366. člen ter 355. člen Zakona o pravdnem postopku, ki se v tem postopku uporablja na podlagi 1. člena ZVEtL-1 v zvezi s prvim odstavkom 216. člena Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1 ter 31. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP).

7. Kakšni posebni napotki sodišču prve stopnje za nadaljnji postopek niti niso potrebni, saj dovolj jasno izhajajo že iz gornje obrazložitve. Le v izogib morebitnim nejasnostim velja izpostaviti četrti odstavek 21. člena ZVEtL-1, po katerem v primerih, ko je pravni naslov pridobitelja posameznega dela stavbe pravni posel, nastal pred 1. januarjem 2003, za izkazovanje pravnega temelja pridobitve ali prenosa lastninske pravice na posameznem delu stavbe pridobitelju ni treba predložiti zemljiškoknjižnega dovolila odsvojitelja.

8. O stroških, nastalih v zvezi s tem pritožbenim postopkom, bo zaradi razveljavitve odločeno s končno odločbo (četrti odstavek 165. člena Zakona o pravdnem postopku).

PRAVNI POUK Zoper ta sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena.

Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni.

Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena.

Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, sicer sodišče pritožbo zavrže.