Jedro

Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena zoper vsako odločbo o priporu, izdano v ekstradicijskem postopku, temveč le zoper odločbo, s katero se ekstradicijski pripor odredi.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se zavržeta.

Obrazložitev

A. 1. Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani je v postopku izročitve obdolženega tujca S. Š. Republiki Hrvaški s sklepom zavrnila predlog obdolženca za odpravo pripora, podrejeno za nadomestitev pripora z ukrepom obveznega javljanja na policijski postaji. Izvenobravnavni senat istega sodišča je zavrnil pritožbo obdolženčevega zagovornika kot neutemeljeno.

2. Zoper pravnomočni sklep sta zahtevo za varstvo zakonitosti vložila obdolženec in njegov zagovornik. Obdolženec vlaga zahtevo zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), drugih kršitev določb kazenskega postopka, ki vplivajo na zakonitost sodnih odločb, ter zaradi kršitev določb Ustave Republike Slovenije in določb Evropske konvencije za človekove pravice. Zagovornik vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena ZKP in zaradi drugih kršitev določb kazenskega postopka, ki so vplivale na zakonitost sklepa. Vložnika predlagata, da Vrhovno sodišče zahtevi ugodi, izpodbijana sklepa razveljavi ter pripor zoper obdolženca odpravi.

B.

3. V zvezi z dovoljenostjo zahteve za varstvo zakonitosti v postopkih za izročitev obdolžencev in obsojencev je Vrhovno sodišče v sodbi I Ips 347/2004 z dne 9. 12. 2004 presodilo, da je to izredno pravno sredstvo dovoljeno zoper odločbo o odreditvi ekstradicijskega pripora. V citirani sodbi je navedlo, da je postopek za izročitev obsojencev in obdolžencev sicer poseben postopek, ki ga ni mogoče enačiti s kazenskim postopkom (enako tudi sklep Vrhovnega sodišča XI Ips 61968/2011-165 z dne 20. 3. 2012), vendar je pri presoji dovoljenosti zahteve za varstvo zakonitosti zoper odločbo o odreditvi ekstradicijskega pripora odločilnega pomena, da je položaj obdolženca v ekstradicijskem postopku istoveten položaju obdolženca, priprtega v kazenskem postopku, ki teče pred našim sodiščem.

4. Že iz obrazložitve citirane sodbe, kakor tudi ob analogni uporabi določb četrtega odstavka 420. člena ZKP, pa izhaja, da zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena zoper vsako odločbo o priporu, izdano v ekstradicijskem postopku, temveč le zoper odločbo, s katero se ekstradicijski pripor odredi. Zahteva za varstvo zakonitosti namreč ni dovoljena zoper odločbo, s katero sodišče odloča o predlogu za odpravo pripora, odrejenega v kazenskem postopku, ki teče pred našim sodiščem (četrti odstavek 420. člen ZKP). Zato tudi v postopku za izročitev obdolženca tuji državi to izredno pravno sredstvo ni dovoljeno zoper odločbo, s katero sodišče zavrne predlog za odpravo pripora.

5. Ker sta zahtevi za varstvo zakonitosti nedovoljeni, ju je Vrhovno sodišče zavrglo (drugi odstavek 423. člena ZKP).