Jedro

Tožnik količinskega pogoja bibliografije za zadnje volilno obdobje, to je pogoja iz drugega odstavka 73. člena Meril, ne izpolnjuje, zato pogojev za ponovno (šesto) izvolitev v isti naziv, to je v naziv asistenta, ne izpolnjuje.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je fakulteta za ... Univerze v Ljubljani (UL) postopek za izvolitev A. A.-sedaj tožnika v naziv asistenta za področje X. ustavila, ker niso izpolnjeni pogoji za izvolitev v naziv.

2. V obrazložitvi navaja, da je tožnik dne 4. 1. 2016 na UL fakulteto za ... v Ljubljani vložil prošnjo za ponovno izvolitev v naziv asistenta. Habilitacijska komisija UL fakultete za ... je njegovo prošnjo obravnavala in sprejela sklep, da mora tožnik vlogo pripraviti v skladu z Merili za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev (Merila) in ovrednotiti bibliografske enote. Ker tožnik vloge ni tako pripravil, je bil ponovno pozvan, da to stori. Ker vloge kljub ponovnemu pozivu ni pripravil v skladu z Merili, je bil ponovno pozvan na dopolnitev vloge, z opozorilom, da se bo štelo, da bo vloga umaknjena, v kolikor je ne bo dopolnil do 6. 6. 2016. Tožnik do tega dne vloge ni dopolnil, temveč je dne 7. 6. 2016 podal prošnjo za podaljšanje roka za predložitev dokumentacije. Ker je tožniku veljaven naziv potekel dne 1. 7. 2016, je UL fakulteta za ... dne 27. 6. 2016 imenovala strokovno komisijo za pripravo strokovnih ocen v sestavi treh (navedenih) profesorjev, ki so izdelali ločena strokovna mnenja in jih posredovali strokovni službi. Tožnik je bil z negativnimi ocenami poročevalcev in pozitivnim mnenjem študentskega sveta tudi seznanjen. V odgovoru na seznanitev je navedel, da bi morala komisija upoštevati celotno bibliografijo in da obstajajo objektivne okoliščine, zaradi katerih je obseg njegove bibliografije manjši od pričakovanega. Po pridobitvi vseh ocen strokovnih poročevalcev je senat UL fakultete za ... ugotovil, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za ponovno izvolitev v naziv asistenta, saj iz mnenj strokovnih poročevalcev izhaja, da ne izpolnjuje pogoja iz 73. člena Meril, ker v zadnjem volilnem obdobju ni dosegel najmanj 5 točk iz znanstveno-raziskovalne, pedagoške, strokovne ali umetniške dejavnosti. Ker torej tožnik ne izpolnjuje količinskega pogoja za izvolitev v naziv, niso izpolnjeni pogoji za njegovo izvolitev v naziv, zaradi česar je bilo treba postopek o izvolitvi tožnika v naziv asistenta ustaviti.

3. Drugostopenjski organ je pritožbo tožnika zavrnil kot neutemeljeno. V obrazložitvi navaja, da je po prejemu tožnikove pritožbe Senat UL na svoji 34. seji dne 24. 1. 2017 za poročevalca o pritožbi določil B. B., člana Senata UL. Le-ta je v svojem poročilu ugotovil, da tožnik v svoji vlogi del ni točkoval. Iz strokovnih mnenj poročevalcev pa izhaja, da tožnik z deli iz zadnjega elekcijskega obdobja ne dosega najmanj 5 točk. Po drugem odstavku 73. člena Meril pa kandidat pri peti in nadaljnjih izvolitvah v naziv izpolnjuje količinske pogoje, če v vsakem volilnem obdobju doseže najmanj 5 točk. Ker torej tožnik 5 točk iz navedenega člena ne dosega, ne izpolnjuje pogojev za šesto izvolitev v naziv asistenta.

4. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja. Vlaga tožbo, v kateri navaja, da drugi odstavek 73. člena Meril ne določa količinskega pogoja za izvolitev v naziv asistenta, temveč določa domnevo, kdaj je ta pogoj izpolnjen in sicer v kolikor kandidat v vsakem volilnem obdobju doseže najmanj 5 točk, se šteje (domneva), da kandidat količinski pogoj izpolnjuje. Nadalje navaja, da količinski pogoj za naziv asistenta v Merilih sploh ni določen in tudi ne predstavlja pogoja za ponovno izvolitev v naziv asistenta. Šestič je kandidiral za asistenta, kar pomeni, da s svojim dolgoletnim, več kot 20 letnim stažem, izpolnjuje pogoje, vključno s količinskim pogojem za izvolitev v naziv asistenta. Pri presoji količinskega pogoja bi bilo namreč treba upoštevati vso bibliografijo s seznama bibliografije, ne pa samo dela iz zadnjega volilnega obdobja. Senat MF in poročevalci so v nasprotju s 14. členom Meril upoštevali le njegovo bibliografijo od zadnje izvolitve v naziv do vložitve vloge za ponovno izvolitev. Celovita presoja tožnikovega dela in kompetenc v konkretnem primeru ni bila opravljena. Po mnenju tožnika iz strokovnih poročil poročevalcev tudi ne izhaja, da so le-ti tožnika ocenili negativno, temveč so zgolj podali mnenje, da tožnik ne izpolnjuje količinskega pogoja za ponovno izvolitev v naziv asistent. Glede na navedeno je treba ugotoviti, da poročevalci pri izdelavi svojih strokovnih poročil niso pravilno uporabili drugega odstavka 73. člena Meril. Tožnik sodišču predlaga, da opravi glavno obravnavo in po opravi le-te odloči tako, da ugotovitveni sklep Senata fakultete za ... UL v Ljubljani z dne 13. 11. 2016 v zvezi z odločbo Univerze v Ljubljani z dne 11. 8. 2017 odpravi. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da so vsi trije poročevalci podali negativno mnenje za izvolitev tožnika v naziv, saj so ugotovili, da ne izpolnjuje pogojev iz 73. člena Meril. Tožnik je bil z negativnimi ocenami poročevalcev seznanjen in se je do vsebine negativnih ocen tudi opredelil. Prav tako je tožnikov pooblaščenec izkoristil vpogled v dokumentacijo habilitacijskega postopka in se pisno opredelil do vseh dejstev v pritožbenem postopku. Merila v 37. členu jasno določajo, da mora kandidat kumulativno izpolnjevati skupne, splošne in posebne pogoje za izvolitev v naziv, kajti šele izpolnjevanje vseh teh pogojev je pogoj za obravnavanje prošnje za izvolitev v naziv. Med skupne pogoje za izvolitev v naziv sodi tudi pozitivna ocena večine poročevalcev o usposobljenosti kandidata. V 73. členu Meril pa je med drugim določeno, da se šteje, da kandidat pri peti in nadaljnji izvolitvi v naziv asistenta izpolnjuje količinske pogoje, če v vsakem volilnem obdobju doseže najmanj 5 točk iz znanstveno-raziskovalne, pedagoške, strokovne ali umetniške dejavnosti. V konkretnem primeru so vsi trije strokovni poročevalci dali oceno, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za izvolitev v naziv kot jih določa 73. člen Meril. 73. člen Meril določa tudi, kakšne količinske pogoje mora izpolnjevati asistent pri šestem imenovanju v naziv in v katerem obdobju se ti pogoji preverjajo. Tudi sam postopek izvolitve tožnika v naziv je potekal v skladu z določbami ZViS, s Statutom UL, Meril in ob smiselni uporabi ZUP. Sodišču predlaga, da tožbo tožnika zavrne kot neutemeljeno. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

6. Tožnik v pripravljalnih vlogah vztraja pri svojih argumentih.

7. Tudi tožena stranka v pripravljalnih vlogah vztraja pri argumentih za svojo odločitev.

8. Tožba ni utemeljena.

9. V obravnavanem primeru je predmet sodne presoje sklep fakultete za ... UL v Ljubljani, s katerim je le-ta postopek za (šesto) izvolitev tožnika v naziv asistenta za področje X. ustavila. Njena odločitev temelji na ugotovitvi, da so strokovni poročevalci dali oceno, da tožnik ne izpolnjuje količinskega pogoja bibliografije za izvolitev v naziv, to je pogoja iz drugega odstavka 73. člena Meril in da zato ne izpolnjuje pogojev za izvolitev v predmetni naziv.

10. Pogoje in postopek za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev določa Zakon o visokem šolstvu (ZViS). Le-ta v petem odstavku 55. člena določa, da morajo visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci poleg pogojev iz prvega do šestega odstavka tega člena izpolnjevati tudi pogoje, določene v skladu z merili za izvolitev v naziv. V 56. členu ZViS je določen postopek za izvolitev, ki se, kot to določa 57. člen ZViS, podrobneje uredi v Statutu visokošolskega zavoda. V času izdaje izpodbijanega akta veljavni Statut UL je v 214. členu določal, da mora senat članice, na kateri teče postopek za izvolitev v naziv visokošolskega učitelja, imenovati tri poročevalce o usposobljenosti kandidata in jim določiti rok za izdelavo ocen, ki ne sme biti krajši od enega meseca in ne daljši od treh mesecev. O prošnji za izvolitev v naziv odloči habilitacijska komisija in svojo odločitev posreduje senatu, ki je pristojen za izvolitev. Če habilitacijska komisija ugotovi, da so mnenja dveh ali več poročevalcev za ugotavljanje strokovne usposobljenosti kandidata negativna, sprejme sklep, da niso izpolnjeni pogoji za nadaljevanje postopka ter o tem obvesti senat članice, pred katero teče postopek za izvolitev v naziv. Senat članice v takem primeru sprejme ugotovitveni sklep o ustavitvi postopka. Statut UL v določbah od 218. do 222. člena določa tudi postopek s pritožbo. Po navedenih določbah mora senat univerze na prvi seji po prejemu pritožbe izmed svojih članov določiti poročevalca, ki izdela poročilo in ga predloži senatu univerze. To poročilo je torej podlaga za odločanje o pritožbi. Iz navedenih določb tako izhaja, da je podlaga za odločitev o izvolitvi v naziv visokošolskega učitelja oziroma znanstvenega sodelavca strokovna ocena kandidatovega dela in soglasje habilitacijske komisije, katere naloga je, da zagotovi enotno uporabo meril za izvolitev v naziv (53. in 54. člen Statuta UL).

11. Kot že zgoraj navedeno, morajo kandidati za izvolitev v naziv, v skladu s 55. členom ZViS, izpolnjevati tudi pogoje, določene v skladu z merili za izvolitev v naziv. V konkretnem primeru gre za izvolitev v naziv asistenta. Asistenti se volijo v naziv za dobo treh let (drugi odstavek 6. člena Meril). V 37. členu Meril je določeno, da mora kandidat za izvolitev v naziv kumulativno izpolnjevati skupne, splošne in posebne pogoje. V prvem odstavku 73. člena Meril je določeno, da je asistent lahko četrtič in nadalje izvoljen v isti naziv ob izpolnjevanju tu določenih pogojev, pri čemer se, v skladu z drugim odstavkom istega člena, šteje, da kandidat pri peti in nadaljnjih izvolitvah v naziv asistenta izpolnjuje količinske pogoje, če v vsakem volilnem obdobju doseže najmanj 5 točk iz znanstveno-raziskovalne, pedagoške, strokovne ali umetniške dejavnosti. Med strankama ni sporno, da je tožnik v konkretnem primeru kandidiral za šesto izvolitev v naziv asistenta.

12. Sporno pa je, ali tožnik izpolnjuje pogoj iz drugega odstavka 73. člena Meril, to je količinski pogoj bibliografije. Tožnik namreč ugovarja stališču tožene stranke, da tega pogoja ne izpolnjuje in navaja, da količinski pogoj v Merilih sploh ni določen in tudi ne predstavlja pogoja za izvolitev v naziv. Poleg tega s svojim dolgoletnim stažem količinski pogoj izpolnjuje, saj iz 14. člena Meril jasno izhaja, da se v postopku izvolitve v naziv v bibliografiji upoštevajo dela kandidata, ki jih je objavil do datuma oddaje vloge v postopku za ponovno izvolitev v isti naziv, torej ne samo dela v zadnjem volilnem obdobju, ampak celotna bibliografija. Iz strokovnih poročil poročevalcev tudi ne izhaja, da so ga ocenili negativno, saj so podali samo mnenje, da ne izpolnjuje količinskega pogoja za ponovno izvolitev v naziv asistent. 13. Po presoji sodišča je odločitev prvostopenjskega organa, da tožnik pogojev za ponovno izvolitev v isti naziv ne izpolnjuje in je tako podan razlog za ustavitev postopka, ob upoštevanju zgoraj navedenih določb ZViS, Statuta UL in Meril ter podatkov v spisu, pravilna. Njegova odločitev pravilno temelji na ugotovitvi, da so strokovni poročevalci dali oceno, da tožnik količinskega pogoja bibliografije za zadnje volilno obdobje, to je pogoja iz drugega odstavka 73. člena Meril, ne izpolnjuje in da torej pogojev za ponovno (šesto) izvolitev v isti naziv, to je v naziv asistenta, ne izpolnjuje.

14. Sodišče zato tožbene ugovore zavrača kot neutemeljene. Ob zgoraj navedeni vsebini določbe drugega odstavka 73. člena Meril, ki je povsem jasna, je neutemeljena tožbena navedba, da količinski pogoj v Merilih sploh ni določen in da ta pogoj tudi ne predstavlja pogoja za izvolitev v naziv. V drugem odstavku navedenega člena so namreč določeni tako količinski pogoji, kot tudi obdobje, v katerem se ti pogoji preverjajo. Preverjajo pa se za vsako volilno obdobje posebej, zato je zmotno tožbeno stališče, da bi se morala upoštevati celotna bibliografija. Določba drugega odstavka 73. člena Meril je bila tako v konkretnem primeru pravilno uporabljena. Tožnik zato ne more uspeti z navedbo, da s svojim dolgoletnim stažem, ob sklicevanju na določbo 14. člena Meril, količinski pogoj izpolnjuje. Glede na to, da so v konkretnem primeru vsi trije poročevalci ugotovili, da tožnik količinskega pogoja za zadnje volilno obdobje za ponovno izvolitev v isti naziv ne izpolnjuje, to pomeni, da celovita presoja tožnikovega dela in kompetenc v konkretnem primeru ni bila potrebna, saj je šele izpolnjevanje vseh pogojev, kot je to navedla že tožena stranka, pogoj za obravnavo prošnje za izvolitev v naziv. Ker so vsi trije poročevalci v svojih strokovnih poročilih oziroma mnenjih navedli, da tožnik ne izpolnjuje predpisanih bibliografskih zahtev za zadnje volilno obdobje, saj ne dosega zahtevanih najmanj 5 točk oziroma da ne izpolnjuje formalnih pogojev iz 73. člena Meril, zaradi česar ne izpolnjuje pogojev za ponovno izvolitev v predmetni naziv, to tudi po mnenju sodišča pomeni negativno oceno strokovnih poročevalcev.

15. Ker je odločitev upravnega organa (tako prvostopenjskega, kakor tudi drugostopenjskega) po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnika na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.

16. Ker je tožnik v tožbi predlagal tudi opravo glavne obravnave, sodišče pojasnjuje, da le-te ni opravilo in je na podlagi druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo na nejavni seji, brez glavne obravnave. Tožnik namreč ni izkazal, da bi izvedba predlaganih dokazov lahko pomembno vplivala na drugačno ugotovitev dejanskega stanja in posledično na drugačno odločitev.

17. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, v skladu z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.