Jedro

Pravda zaradi ugotovitve neveljavnosti oporoke ni potrebna, saj je s citiranima sodbama ugotovljena dedna nevrednost pritožnika tudi iz razloga, ker je ponaredil zapustničino oporoko, dedno nevredna oseba pa ne deduje niti na podlagi zakona niti na podlagi oporoke (126. člen ZD). Ponarejena oporoka pa ne more biti podlaga za dedovanje, ker je neveljavna. Le zapustnikovi potomci in posvojenci ter njihovi potomci, ki so živeli skupaj z zapustnikom in mu s svojim zaslužkom ali kako drugače pomagali pri pridobivanju, pa imajo pravico zahtevati, da se jim iz zapustnikovega premoženja izloči del, ki ustreza njihovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje: - ugotovilo obseg zapuščine (točka I/1 izreka), - da je zapustnica imela tri otroke in je živela v izvenzakonski skupnosti z M. B. (točka I/2 izreka), - da je M. B. sodišču izročil oporoko, ki je bila razglašena 11. 10. 2016, z njo pa je zapustnica za edinega dediča določila M. B. (točka I/3 izreka), - da je z zamudno sodbo Okrajnega sodišča v Žalcu P 42/2017 z dne 7. 7. 2017, ki je postala pravnomočna v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Celju Cp 507/2017 z dne 7. 3. 2018, odločeno, da je M. B. dedno nevreden, da deduje po zapustnici (točka I/4 izreka), - razglasilo za dediče na podlagi zakona tri zapustničine potomce (točka II izreka) in - v točki IV izreka odredilo vknjižbo lastninske pravice na zapustničinih nepremičninah na ime vseh treh dedičev za vsakega do 1/3, naložilo D. d.d. izplačilo zapustničinega dobroimetja na TRR in ZPIZ izplačilo vsem trem dedičem vsakemu do 1/3 ter odredilo upravnemu organu, da pri zapustničinem osebnem vozilu vpiše kot lastnika sina N. B., - v točki V izreka pa je ocenilo vrednost zapuščine, ocenilo pogrebne stroške, ugotovilo vrednost čiste zapuščine in določilo plačilo sodne takse in jo naložilo v plačilo vsem trem dedičem v enakem znesku.

2. M. B. je s pritožbo izpodbijal sklep o dedovanju in navajal, da je sodišče prve stopnje preuranjeno odločilo, da je dedno nevreden. Moralo bi napotiti dediče tudi na pravdo za ugotovitev veljavnosti pisne oporoke zapustnice, tega ni storilo, dediči so bili napoteni le na pravdo za ugotovitev dedne nevrednosti M. B. V pravdi P 42/2017 pa je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku le za dedno nevrednost, ni pa dokazno ocenilo dedne nevrednosti in ker tega ni storilo, bi to moralo storiti zapuščinsko sodišče in šele tedaj izdati sklep o dedovanju. M. B. je po zapuščinskem sodišču preuranjeno ugotovljen za dedno nevrednega. Preuranjeno pa je zapuščinsko sodišče odločilo tudi, da se deduje po zakonu in ne po oporoki, take odločitve ne more sprejeti do tedaj, dokler ni v kakšnem sodnem postopku izpodbita veljavnost zapustničine oporoke. Veljavnost njene oporoke pa ni bila izpodbita v pravdi P 42/2017 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju Cp 507/2017, saj se ni dokazno ali po napotitvi na pravdo ugotavljala veljavnost ali neveljavnost zapustničine oporoke. Civilno sodišče je vezano na kazensko sodbo, kazenski postopek I K 54325/2017 še ni pravnomočno končan, civilno sodišče je prehitro, prav tako zapuščinsko sodišče, odločilo, da ne pride v poštev dedovanje na podlagi oporoke, zapuščinsko sodišče še ni imelo podlage, da M. B. razglasi za dedno nevrednega tako na podlagi oporoke, kakor tudi na podlagi zakona. Če pa bi sodišče štelo drugače, pa M. B. od vseh treh dedičev zahteva, da mu plačajo 70.000,00 EUR, kolikor znaša njegov prispevek k povečanju zapustničinega premoženja in za ta znesek zahteva omejitev dedovanja. Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa in razglasitev pritožnika za oporočnega dediča po zapustnici.

3. Dediči so v odgovoru na pritožbo predlagali zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je pritožnikova dedna nevrednost ugotovljena s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Žalcu P 42/2017 z dne 7. 7. 2017 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju Cp 507/2017 z dne 7. 3. 2018. Iz citiranih sodb izhaja, da je pritožnik dedno nevreden zaradi razlogov po 1. in 3. točki 126. člena Zakona o dedovanju (ZD).

Dedno nevredna oseba šteje za umrlo pred zapustnikom (127. člen ZD). Glede na obrazloženo je materialnopravno zmotno stališče pritožbe, da je izpodbijani sklep o dedovanju preuranjen in da bi zapuščinsko sodišče moralo dediče napotiti še na pravdo za ugotovitev veljavnosti oporoke. Pravda zaradi ugotovitve neveljavnosti oporoke ni potrebna, saj je s citiranima sodbama ugotovljena dedna nevrednost pritožnika tudi iz razloga, ker je ponaredil zapustničino oporoko, deddno nevredna oseba pa ne deduje niti na podlagi zakona niti na podlagi oporoke (126. člen ZD). Ponarejena oporoka pa ne more biti podlaga za dedovanje, ker je neveljavna.

6. Le zapustnikovi potomci in posvojenci ter njihovi potomci, ki so živeli skupaj z zapustnikom in mu s svojim zaslužkom ali kako drugače pomagali pri pridobivanju, pa imajo pravico zahtevati, da se jim iz zapustnikovega premoženja izloči del, ki ustreza njihovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja (prvi odstavek 32. člena ZD). Pritožnik torej ni upravičenec na podlagi citirane zakonske določbe do zahtevka za izločitev dela zapustničinega premoženja. Zato pritožnikov predlog ni pravno upošteven za obravnavanje v zapuščinskem postopku.

7. Pritožba ni konkretizirala pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom ZD. Po presoji pritožbenega sodišča izpodbijani sklep ni obremenjen z nobeno od tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora samo paziti po uradni dolžnosti (prvi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Glede na obrazloženo pa je izpodbijani sklep materialnopravno pravilen in zakonit, sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje in tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožba je torej v celoti neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).