Jedro

Upravičencu je lahko izplačano le tolikšno število plačilnih pravic, kot je ugotovljeno v odločbi o dodelitvi plačilnih pravic. Odločba o dodelitvi plačilnih pravic je tista, v kateri se ugotavlja dejansko stanje za ugotovitev obsega upravičenih površin. Upravičena površina je tista površina, na kateri se nahaja dejanska raba, za katero je (v obravnavanem primeru za leto 2007) mogoče prejeti plačilne pravice. Tožnik s tožbo zoper odločitev o izplačilu plačilnih pravic ne more več uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na dejansko stanje ugotovljeno v postopku dodelitve plačilnih pravic.

Ker je bila odločba z dne 16. 3. 2009 (izplačilo plačilnih pravic) izdana na podlagi odločbe o dodelitvi plačilnih pravic z dne 24. 12. 2007, ki je bila pravnomočno odpravljena in izdana nova odločba o dodelitvi plačilnih pravic z dne 23. 2. 2011 (pravnomočna), je imel organ podlago za obnovo postopka na podlagi prvega odstavka 45. člena ZKme-1.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo v 1. točki izreka po uradni dolžnosti obnovil postopek v zvezi z izplačilom neposrednih plačil za leto 2007, za ukrep EKO 0, ki je bil končan z odločbo, št. 33101-059402-2007/37 z dne 16. 3. 2009, zaradi pravnomočno odpravljene odločbe o dodelitvi plačilnih pravic, št. 33101-59402/2007/9 z dne 24. 11. 2007 ter nove odločbe o dodelitvi plačilnih pravic, št. 33101-494028/2007/80 z dne 23. 2. 2011, od katere je odvisna dodelitev sredstev iz naslova neposrednih plačil za leto 2007; v točki 1.1 odločbo, št. 33101-059402-2007/37 z dne 16. 3. 2009 v celoti odpravil; v točki 2 zavrnil zahtevka za plačilne pravice travnik brez dovoljenja, število izplačanih plačilnih pravic 238,28, vrednost posamezne plačilne pravice v EUR 120,55 ter krmne površine – trajno travinje v hektarjih 458,95 ha; v točki 3 odločil, da se bodo stranki v naslednjih letih pomoči zaradi kršitve na površini zmanjšale v višini 28.724,65 EUR. V obrazložitvi je navedel, da je bila stranki v zvezi z vlogo za uveljavljanje neposrednih plačil za leto 2007 izdana odločba, št. 33101-059402-2007/37 z dne 16. 3. 2009. Dne 3. 2. 2011 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdalo odločbo, št. 33101-69/2011/2, s katero je odpravilo prvostopno odločbo, št. 33101-59402/2007/9 z dne 24. 12. 2007 o dodelitvi plačilnih pravic, ki je bila podlaga za odločbo z dne 16. 3. 2009 o odobritvi sredstev iz naslova neposrednih plačil za leto 2007 za ukrep EKO 0. Glede na navedeno je izdal novo odločbo o dodelitvi plačilnih pravic, št. 33101-59402/2007/80 z dne 23. 2. 2011, kar v skladu s prvim odstavkom 45. člena Zakona o kmetijstvu (ZKme-1) pomeni obnovitveni razlog za postopek, končan z odločbo z dne 16. 3. 2009, zato je o izplačilu plačilnih pravic ponovno odločil. Drugostopni organ je pritožbo tožnika zavrnil. Tožnik izpodbija prvostopno odločbo, ker ta zavrača izplačilo z odločbo dodeljenih plačilnih pravic, ki so mu bile dodeljene pri prvi dodelitvi plačilnih pravic za leto 2007, po opravljeni kontroli na kraju samem dne 4. 3. 2010. Drugostopni organ je upošteval to kontrolo pri dodelitvi plačilnih pravic za leto 2007, je pa ne upošteva pri izplačilu. Drugostopni organ je postopek o ponovni dodelitvi plačilnih pravic opravil samodejno po opravljeni kontroli na kraju samem, zato je nedopustno, da se mu očita kršitev na površino, čeprav v postopku določanja upravičenih površin za dodelitev plačilnih pravic za leto 2007 ni sodeloval. V zadevi ne gre za preveč prijavljeno površino ampak za neupravičeno rabo na teh površinah, ne drži pa tudi procent neupravičenih površin, saj je organ ugotovil, da ima 238,28 ha upravičenih površin, kar je za 6,92 ha več kot neupravičenih. V izpodbijani odločbi se različno navaja tri višine površin, ki se zavračajo. Meni tudi, da se v izpodbijani odločbi niso upoštevala določila Uredbe 796/2004/ES, konkretno 25. ter 28. člen. Nepravilno so uporabljena zmanjšanja izključitve, ki jih drugostopni organ utemeljuje na 50., 51. in 53. členu Uredbe (ES) 796/2004. V obnovljenem postopku za prvo dodelitev plačilnih pravic za leto 2007 ni sodeloval in ni storil nobene napake, saj je imel v uporabi vsa prijavljena kmetijska zemljišča. Ministrstvo je samo spremenilo rabo na njegovih kmetijskih zemljiščih, njemu pa ni bila dana možnost, da bi svojo subvencijsko vlogo za leto 2007 prilagodil novim kriterijem, kajti ti kriteriji so se uporabljali izven interpretacijskega ključa, ki je bil objavljen leta 2004. Kontroli, opravljeni z izvedenci dne 3. 3. 2010 in 4. 3. 2010, sta temeljili na spremenjenih kriterijih, ki so bili sprejeti 1. 1. 2009, in ki so v popolnosti spremenili definicijo rabe 1300 – trajni travnik. Meni, da bi moral organ upoštevati določilo prvega odstavka 68. Uredbe (ES) 796/2004. Predlaga odpravo prvostopenjske odločbe in zahteva povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je na tožbo odgovorila in poslala upravne spise.

Tožnik v pripravljalni vlogi podaja ugovor izračuna napake.

Tožba ni utemeljena.

Tožnik ugovarja, da je bilo pri izdaji izpodbijane odločbe materialno pravo napačno uporabljeno, ker je toženka upoštevala kontrolo na kraju samem z dne 4. 3. 2010 pri izdaji odločbe o dodelitvi plačilnih pravic, ni pa je upoštevala pri izpodbijani odločbi, ki se nanaša na izplačilo plačilnih pravic. Ugovor ni utemeljen.

V obravnavanem postopku je organ ugotovil, da je pravnomočno odpravljena odločba o dodelitvi plačilnih pravic št. 33101-59402/2007/9 z dne 24. 12. 2007, na kateri je temeljila odločba št. 33101-59402/2007/37 z dne 16. 3. 2009, ter da je bila izdana nova odločba o dodelitvi plačilnih pravic št. 33101-59402/2007/80 z dne 23. 2. 2011 (tožba zoper to odločbo je bila zavrnjena na podlagi sodbe Upravnega sodišča RS, III U 135/2012 z dne 19. 7. 2013). Iz Uredbe o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu (Uredba) izhaja, da odločba o izplačilu plačilnih pravic temelji na odločbi o dodelitvi plačilnih pravic. Povedano drugače, upravičencu je lahko izplačano le tolikšno število plačilnih pravic, kot je ugotovljeno v odločbi o dodelitvi plačilnih pravic. Iz prvega odstavka 10. člena Uredbe izhaja, da je število plačilnih pravic, število plačilnih pravic z dovoljenjem ter število plačilnih pravic za praho, do katerih je upravičen nosilec kmetijskega gospodarstva, enako številu hektarjev upravičenih površin iz 7. člena Uredbe. Prvi odstavek 7. člena Uredbe pa določa, da se plačilne pravice ugotavlja na podlagi zbirnih vlog za leto 2007. V drugem odstavku 7. člena Uredbe pa so določene upravičene površine z naštetimi vrstami dejanske rabe kmetijskih zemljišč. Iz navedene materialne podlage izhaja, da je odločba o dodelitvi plačilnih pravic tista, v kateri se ugotavlja dejansko stanje za ugotovitev obsega upravičenih površin. Upravičena površina je tista površina, na kateri se nahaja dejanska raba, za katero je (v obravnavanem primeru za leto 2007) mogoče prejeti plačilne pravice (7. člen Uredbe). Obseg upravičenih površin se ugotavlja na podlagi zbirne vloge in preveritve podatkov, tudi s kontrolo na kraju samem (sedmi odstavek 7. člena Uredbe). Na podlagi prvega odstavka 73. a člena Uredbe Komisije (ES) 796/2004 z dne 21. 4. 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) 1782/2003 in Uredbe Sveta (ES) 73/2009, ter za izvajanje navzkrižne skladnosti, predvidene v Uredbi Sveta (ES) 479/2008, zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) 380/2009 z dne 8. 5. 2009 (Uredba Komisije 796/2004), izhaja, da se kontrole dodeljenih pravic lahko izvedejo tudi po izdani določbi o dodelitvi plačilnih pravic, če se potem, ko so bile kmetom dodeljene pravice do plačila v skladu z Uredbo (ES) št. 795/2004, ugotovi, da so bile nekatere pravice do plačila neupravičeno dodeljene, zadevni kmet navedeno neupravičeno število prepusti nacionalni rezervi iz 42. člena Uredbe (ES) 1782/2003. V obravnavanem primeru je bilo na podlagi kontrol 3. 3. 2010 in 4. 3. 2010 ugotovljeno dejansko stanje, na podlagi katerega je prvostopni organ izdal odločbo o dodelitvi plačilnih pravic z dne 23. 2. 2011 (predhodno je organ druge stopnje na podlagi nadzorstvene pravice z odločbo z dne 3. 2. 2011 odpravil odločbo, s katero so bile predhodno ugotovljene plačilne pravice za leto 2007, z dne 24. 12. 2007). Na podlagi tožnikove tožbe je Upravno sodišče s sodbo III U 135/2012 z dne 19. 7. 2013 potrdilo odločitev organa.

Glede na povedano sodišče meni, da tožnik s tožbo zoper odločitev o izplačilu plačilnih pravic ne more več uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na dejansko stanje ugotovljeno v postopku dodelitve plačilnih pravic, odločba organa prve stopnje z dne 23. 2. 2011, s katero je pravnomočno ugotovljeno, da se tožniku dodeli 238,28 plačilnih pravic z vrednostjo 120,55 EUR/PLP za PP-TRAVNIK ter dodatek za govedorejo v višini 2.823,51 EUR ter se 175,90 plačilnih pravic za travnik ID 28900588 v vrednosti 115,52 EUR/PLP, vrne v nacionalno rezervo. Odločba o dodelitvi plačilnih pravic za leto 2007 z dne 23. 2. 2011 temelji na ugotovitvah kontrole z dne 3. 3. 2010 in 4. 3. 2010, s katero je bilo ugotovljeno, da je tožnik prijavil neupravičenih površin v obsegu 231,36 ha, torej da je obseg ugotovljene površine zgolj 238,28 ha (celotna prijavljena površina 469,64 ha). Ugotovitvam kontrole tožnik s tožbo ponovno ugovarja. Enake ugovore, ki se nanašajo na izvršeno kontrolo, je sodišče obravnavalo že v sodbi III U 135/2012 z dne 19. 7. 2013. Sodišče torej ugovorov, ki se nanašajo na ugotovitve kontrole in super-kontrole ne obravnava. Zgolj podrejeno pa pojasnjuje, da sklicevanje, da je do sprememb definicije trajnega travnika (ugovor, ki se nanaša na identifikacijski ključ) prišlo šele 1. 1. 2009, ni pravilno. Namreč že Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradni list RS, št. 90/2006), torej pred oddajo zbirne vloge tožnika v letu 2007, je imel enako definicijo trajnega travnika kot Pravilnik (Uradni list RS, št. 122/2008), dan uveljavitve 1. 1. 2009, na katerega se sklicuje tožnik (razen dostavka „sem sodijo tudi pašniki v visokogorju“, kar pa za tožnika ni relevantno). Enako sodišče ne obravnava ugovorov, ki se ne nanašajo na obravnavan ukrep EKO 0. Z izpodbijano prvostopno odločbo je organ v obnovljenem postopku odpravil odločbo z dne 16. 3. 2009 (točka 1.1 izreka – odločba pravnomočna na podlagi sodbe Upravnega sodišča RS III U 312/10 z dne 16. 1. 2012). Z navedeno odločbo so bili zavrnjeni zahtevki za izplačilo 414,18 plačilnih pravic in zahtevek za krmne površine. Ker pa je bila odločba z dne 16. 3. 2009 (izplačilo plačilnih pravic) izdana na podlagi odločbe o dodelitvi plačilnih pravic z dne 24. 12. 2007, ki je bila pravnomočno odpravljena in izdana nova odločba o dodelitvi plačilnih pravic z dne 23. 2. 2011 (pravnomočna), je imel organ podlago za obnovo postopka na podlagi prvega odstavka 45. člena ZKme-1. V ponovljenem postopku je upošteval, da je bilo tožniku dodeljenih v ponovnem postopku 238,28 plačilnih pravic. Enako kot prej z odločbo z dne 16. 3. 2009 pa je zavrnil zahtevka za izplačilo plačilnih pravic in krmnih površin, saj je ugotovil, kot pravilno povzema drugostopni organ (tožnik pravilno navaja, da se v prvostopni odločbi ugotavljajo različne neupravičene površine), da je bilo s kontrolo na kraju samem z izvedenci (3. 3. in 4. 3. 2010) ugotovljeno za 231,36 ha neupravičenih površin. Tožnik je glede na prijavljeno površino prijavil za 231,36 ha večjo površino (ta površina je bila ugotovljena za neupravičeno, saj se je na njej nahajala vrsta dejanske rabe, za katero v letu 2007 ni bilo mogoče prejeti izplačila), celotna prijavljena površina je bila 469,64 ha, kar v skladu z 51. členom Uredbe (ES) 796/2004, ker gre za nepravilnosti glede prijave površine, ki so večje kot 50 % ugotovljene površine (površina, ki izpolnjuje vse predpisane pogoje), predstavlja podlago za zavrnitev izplačil za leto 2007 kot tudi za določitev znižanja izplačil v treh koledarskih letih.

Tožnik ugovarja, da v izpodbijani odločbi niso bila upoštevana določila Uredbe (ES) 796/2004. Določbe 25., 26. in 28. člena Uredbe (ES) 796/2004 se nanašajo na izvedbo kontrole na kraju samem, kar pa kot že pojasnjeno zgoraj, ni predmet presoje dejanskega stanja v obravnavani zadevi, saj se izpodbijana odločba opira v celoti na odločbo o dodelitvi števila plačilnih pravic, v okviru katere se je ugotavljala neupravičena površina, glede na prijavljeno površino (na podlagi izvedenih kontrol). Neutemeljeno pa se tožnik sklicuje tudi na obveznost uporabe prvega odstavka 68. člena Uredbe (ES) 796/2004, saj ne gre za situacijo, da je v zbirni vlogi predložil točne podatke oziroma da ni naredil napake (glej obrazložitev v zvezi z interpretacijskim ključem in ugotovitve kontrol).

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.