Jedro

Izrek izpodbijanega sklepa je v nasprotju z listinami upravnega spisa, tako da pravilnosti odločitve tožene stranke ni mogoče preizkusiti. Iz razlogov navedenega sklepa in odobrenih stroškov za izredno BPP namreč izhaja, da je tožena stranka obravnavala samo prvotni stroškovnik z dne 15. 2. 2011. Ker pa je bil naknadno predložen še popravljen stroškovnik, bi morala tožena stranka odločiti tudi o njem. To pomeni, da bi morala navesti razloge, ali tožničin (odvetniški) stroškovnik priznava in v kakšni višini oziroma zakaj ga ni upoštevala.

Izrek

Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba tožene stranke št. Bpp 1674/2009 z dne 17. 6. 2011 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 350 EUR povečan za 20% DDV, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo (sklepom), št. Bpp 1674/2009 z dne 17. 6. 2011, je tožena stranka odločila, da se odvetnici A.A. (tožnici v tem sporu) priznajo potrebni izdatki in nagrada v višini 231 EUR, v presežku pa se zahtevek odvetnice zavrne kot neutemeljen. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je bila tožnica določena kot odvetnica za izvajanje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju bpp) prosilki B.B. Oblika izredne bpp je obsegala pravno svetovanje in zastopanje v pravdnem postopku pred sodišči na prvi stopnji ter oprostitev plačila stroškov pravdnega postopka razen plačila sodne takse, od dne 30. 10. 2009 dalje. Odvetnica je priglasila stroške svetovanja in zastopanja v skupni višini 275,30 EUR, povišano za 20% DVV, skupaj 330,36 EUR. Odvetnica je bila dodeljena prosilki za postopek razveze zakonske zveze. Pravna podlaga za odmero stroškov je Zakon o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT). Vrednost spornega predmeta je 1.500 EUR. V skladu z določbo 36. člena ZOdvT znaša nagrada za postopek 89,70 EUR (tarifna številka 3100), nagrada za narok 82,80 EUR, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev (tarifna številka 6002) je 20 EUR. Sodišče je odvetnici priznalo 192,50 EUR, povišano za 20% DDV, v znesku 38,50 EUR. Tožena stranka je priznala samo nagrado za en narok, ker je sodna praksa zavzela stališče, da je s pojmom „nagrada za narok“ mišljeno zastopanje odvetnika na vseh narokih za glavno obravnavo v posamezni civilni zadevi.

Tožnica v tožbi uveljavlja tožbeni razlog nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da je po pravnomočnem zaključku pravdne zadeve, št. P 1076/2009 z dne 15. 2. 2011, vložila izpolnjeno napotnico in priglasila stroške v višini 330,36 EUR. Dne 14. 2. 2011 je sprejela sklep sodišča, kjer je bilo začasnemu zastopniku tožene stranke po sklepu sodišča iz sredstev bpp istega sodišča, na podlagi odločbe Bpp 1674/2009 priznanih 730,86 EUR, kot strošek in nagrada začasnega zastopnika. Sodišče je tako odvetniku priznalo ob upoštevanju vrednosti predmeta 4.000,00 EUR, kolikor znaša vrednost predmeta, če le-te ni mogoče določiti v skladu s členom 23/1 ZOdvT v zvezi s členom 22/2 ZOdvT. Nagrado za postopek upoštevaje, 12. člen ZOdvT, ki pri vrednosti predmeta do 4.000,00 EUR, določa nagrado v višini 159,00 EUR, upoštevaje tarifno številko 3100, ki za nagrado za postopek določa količnik 1,3, je priznalo v višini 206,70 EUR, nagradi za narok pa v skladu s tarifno številko 3102, ki pri nagradi za narok določa količnik 1,2 v višini 2x190,80 EUR. Skupaj z 20,00 EUR pavšalnih stroškov za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev, je sodišče začasnemu zastopniku priznalo 608,30 EUR pravdnih stroškov, povečano za 20% DDV (121,66 EUR).

Glede na navedeno je tožnica poslala toženi stranki popravljen stroškovnik, saj sodišče do takrat po vloženi napotnici še ni odločilo in sicer je priglasila stroške z vlogo z dne 7. 3. 2011 v enaki višini, kot je stroške od vrednosti spornega predmeta 4.000,00 EUR odmerilo sodišče začasnemu zastopniku tožene stranke v pravdni zadevi, in sicer v višini 729,96 EUR, skupaj s pripadajočim 20% DDVjem.

Na podlagi vloženega stroškovnika, ji je tožena stranka poslala dopis, da naj predloži napotnico in listine, ki so bile že vložene, na kar je tožena stranka z dopisom z dne 22. 3. 2011 tudi opozorila. 26. 5. 2011 pa je poslala še urgenco, ker sodišče do takrat sploh še ni odločilo. Tožnica trdi, da ji pripadajo stroški od vrednosti spornega predmeta 4.000 EUR, kot je odločilo sodišče v pravdni zadevi in kot je sama poslala popravljen stroškovnik. Tarifna številka 3102 ZOdvT namreč določa, da gre odvetniku nagrada za narok in ne za glavno obravnavo. Ta ista določba pa nadalje določa tudi, da nagrada nastane tudi, če se postopek v katerem je razpisan narok, zaradi ravnanja odvetnika zaključi brez oprave naroka. Torej iz določila 3102 ZOdvT nedvomno izhaja, da gre odvetniku nagrada za narok in ne za glavno obravnavo, ki je lahko sestavljena iz več narokov, kot izhaja iz določil Zakona o pravdnem postopku. V kolikor bi bil namen zakonodajalca, da bi želel uzakoniti pravico odvetnika do povračila nagrade za glavno obravnavo, bi to nedvomno tako tudi zapisal. Poleg tega, da je v ZOdvT zapisano, da gre odvetniku nagrada za narok, pa ni nikjer v zakonu zapisano, da se morebiti vsi opravljeni naroki štejejo le za enega.

Tožnica predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi, ter da ji prizna stroške postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

K točki I izreka: Tožba je utemeljena.

Po presoji sodišča je izrek izpodbijane odločbe v nasprotju z listinami upravnega spisa, tako da pravilnosti odločitve tožene stranke ni mogoče preizkusiti. Kot izhaja iz listin upravnega spisa, je namreč tožnica najprej skupaj z napotnico z dne 30. 10. 2009, ki jo je vrnila toženi stranki po opravljenem pravdnem postopku, v katerem je bila dodeljena izredna bpp (v zadevi P 1076/2009), vrnila dne 15. 2. 2011 napotnico s specificiranimi pravdnimi stroški v višini 330,36 EUR. Dne 7. 3. 2011 je tožnica kot odvetnica poslala stroškovnik z navedbo, da je bila dne 15. 2. 2011 posredovana izpolnjena napotnica in da so bili glede na sklep sodišča, ki se prilaga, odmerjeni stroški začasnega zastopnika (nasprotne stranke v pravdi), od vrednosti spornega predmeta 4.000,00 EUR. Glede na navedeno, je tako poslala popravljen stroškovnik in predlagala, da se o njem odloči po specifikaciji tako, da znaša skupni strošek 608,30 EUR, plus 20% DVV, kar znaša 729,96 EUR. Navedeni popravljeni stroškovnik, kot izhaja iz listin upravnega spisa, je bil toženi stranki predložen pred izdajo izpodbijanega sklepa z dne 17. 6. 2011. Iz razlogov izpodbijanega sklepa in odobrenih stroškov za izredno bpp izhaja, da je tožena stranka obravnavala samo prvotni stroškovnik z dne 15. 2. 2011. Ker pa je bil tudi naknadno še predložen popravljen stroškovnik, bi morala tožena stranka tudi o njem odločiti. To pomeni, da bi morala navesti razloge ali tožničin (odvetniški stroškovnik) priznava in v kakšni višini oziroma zakaj ga ni upoštevala.

Ker je bilo dejansko stanje nepravilno ugotovljeno oziroma razlogi v izpodbijani odločbi niso skladni s podatki spisa, je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo po tretjem odstavku tega člena vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

K točki II izreka: Tožeča stranka je ob vložitvi tožbe zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Sodišče o njeni zahtevi odloča na podlagi določbe tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi ali ugotovi nezakonitost izpodbijanega akta, se tožeči stranki glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za pravosodje. Prisojeni znesek plača tožena stranka. Upoštevaje določbo 2. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, številka 24/07 - Pravilnik) sodišče ugotavlja, da je tožečo stranko v upravnem sporu zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, zadeva pa je bila rešena na seji, zato je skladno z določbo drugega odstavka 3. člena Pravilnika tožeči stranki priznalo stroške v višini 350 €, povečane za 20% DVV.