Jedro

Razlogi za dovoljenost revizije morajo biti podani glede na obravnavani predmet upravnega spora.

Izrek

Revizija se zavrže. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo so revidenti dne 29. 10. 2009 vložili revizijo. Glede dovoljenosti revizije se sklicujejo na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1. 2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revidenti izpodbijajo z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo njihovo tožbo zoper sklep tožene stranke z dne 2. 2. 2009, s katero je ta zavrgla predlog tožnikov za obnovo postopka, končanega z odločbo tožene stranke z dne 1. 12. 2008, ker tožniki niso izkazali nobenega izmed v 260. členu Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP taksativno naštetih obnovitvenih razlogov. S slednjo odločbo je bila namreč zavrnjena njihova pritožba zoper sklep glavne inšpektorice za okolje in prostor z dne 8. 10. 2008, s katerim je zavrgla njihovo pritožbo, ki se je nanašala na delo Inšpektorata RS za okolje in prostor in Zdravstvenega inšpektorata, ker je bila vložena zoper delo upravnega organa in ne zoper upravni akt. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih, med drugim tudi v zadevi Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo uveljavljajo revidenti, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Tožniki zatrjujejo, da je revizija v obravnavani zadevi dovoljena, ker neizvršitev pravnomočne inšpekcijske odločbe, katere izvršitev se onemogoča z odstopanjem pritožb in prijav tožnikov v zvezi z njeno izvršitvijo med Zdravstvenim inšpektoratom RS in Inšpektoratom RS za okolje in prostor in s katero je bilo odločeno o varstvu pravic in pravnih koristi tožnikov, bistveno odstopa od sodne in upravne prakse ter pravne ureditve Republike Slovenije kot „pravne države“ (2. člen Ustave RS). Po presoji revizijskega sodišča revidenti s takšnimi navedbami niso izkazali pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj se njihove navedbe o dovoljenosti revizije ne nanašajo na predmet tega upravnega spora, v katerem se presoja zakonitost sklepa o zavrženju predloga tožnikov za obnovo postopka, temveč se nanašajo na upravne akte, ki niso predmet tega upravne spora.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča pa revizija tudi ni dovoljena po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po tej določbi je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Revidenti pa z zatrjevanjem, da ima izpodbijana odločitev zanje hude posledice v obliki težko popravljivih posledic za njihovo življenje in zdravje, trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije niso izpolnili. Njihove navedbe se namreč nanašajo le na hude posledice, ki bi revidentom eventualno lahko nastale kot posledica drugih postopkov, ki pa niso predmet presoje tega upravnega spora, v katerem zavrnitev tožbe zoper procesni sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka tožnikom niti ni mogla povzročiti dodatnih hujših posledic.

8. Ker revidenti niso izkazali nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 9. V skladu z določilom prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z določilom prvega odstavka 22. člena ZUS-1 revidenti sami trpijo svoje stroške revizijskega postopka.