Jedro

Zemljišče, podržavljeno kot kmetijsko zemljišče na podlagi Zakona o agrarni reformi in kolonizaciji, bi bilo mogoče ovrednotiti kot stavbno zemljišče le, če bi bilo že ob podržavljenju s konkretnim aktom predvideno za gradnjo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožeče stranke (tožnik) zoper odločbo tožene stranke z dne 26.7.2004. S to odločbo je tožena stranka zavrnila njegovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote V. z dne 24.3.2004, s katero je bilo odločeno, da se upravičenki I.J. prizna odškodnina v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe (SOD) v višini 31.881,55 DEM (16.300,77 EUR) za podržavljeno zemljišče, parcela št. 1383/6, travnik 5. razreda v izmeri 5596 m2 in parcelo št. 1383/3 v izmeri 12.738 m2, obe k.o. ...

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče soglaša s toženo stranko, da za vrednotenje zemljišč, ki so predmet tega postopka kot stavbnih zemljišč, ni podlage. Zemljišča so bila podržavljena z odločbo Okrajne komisije za agrarno reformo z dne 22.3.1946, v zvezi z odločbo Okrožne komisije za agrarno reformo za ljubljansko okrožje v Ljubljani z dne 4.7.1946 na podlagi Zakona o agrarni reformi in kolonizaciji (Uradni list FLRJ, št. 24/46), torej kot kmetijska zemljišča. Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da predmetni parceli v času podržavljenja, to je leta 1946, nista bili namenjeni za gradnjo, saj na območju D. niso obstajali regulacijski načrti ali akti, ki bi določali namembnost zemljišč za gradnjo, da bi bila parceli namenjeni za gradnjo pa tudi ne dokazuje kopija katastrskega načrta iz leta 1946, na katero se v tožbi sklicuje tožnik, predmetnega zemljišča ni mogoče vrednotiti kot stavbno zemljišče. Po določbi 1. odstavka 44. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) se namreč vrednost podržavljenih zemljišč določi po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti. Prvostopni upravni organ in tožena stranka se po presoji sodišča tudi utemeljeno sklicujeta na odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-42/93 z dne 15.12.1994, objavljeno v Uradnem listu RS, št. 3/95, iz katere izhaja, da je zemljišča, ki so bila podržavljena kot kmetijska zemljišča šteti kot stavbna zemljišča le, če so bila že ob podržavljenju v načrtih stanovanjske in komunalne graditve opredeljena kot gradbena zemljišča. Glede na navedeno določbo ZDen in ob upoštevanju odločbe Ustavnega sodišča RS, zgolj dejstvo, da so se v bližini spornih parcel nahajale zgradbe ter, da se je na območju D. vršila pozidava od leta 1955 dalje, ne more biti podlaga za vrednotenje predmetnega zemljišča kot stavbnega zemljišča Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja. Šele po ugotovitvi, da je bilo zemljišče podržavljeno kot stavbno zemljišče sledi ugotavljanje, ali je šlo za komunalno opremljeno ali za komunalno neopremljeno zemljišče. Zato ima tožena stranka prav, da je bilo izvajanje dokazov v tej smeri, po ugotovitvi, da so bila zemljišča podržavljena kot kmetijska zemljišča, nepotrebno.

Tožeča stranka v pritožbi vztraja pri tožbenem ugovoru. Ne strinja se z vrednotenjem navedenih zemljišč kot kmetijskih zemljišč. Meni, da jih je vrednotiti kot stavbna zemljišča, glede na to, da so bila že v času podržavljenja v bližini in sicer do 200 metrov od predmetnih zemljišč, stanovanjska poslopja, kar dokazuje mapna kopija, pridobljena z arhiva območne geodetske uprave. Navaja še, da so predstavniki Občine V. že kmalu po prisilnem odvzemu zemljišč, ta zemljišča prodajali oziroma podarjali in so bile na njih že v 50-letih zgrajene hiše. V pritožbi se sklicuje še na dejstvo, da je bila ena od hiš, ki je od predmetnih zemljišč oddaljena le 150 metrov, zgrajena že leta 1926. hiša je imela električno napeljavo in vodnjak oziroma hidrofor in celo neko zasilno vodovodno napeljavo. To dejstvo naj pritožbeno sodišče upošteva pri odločanju.

Tožena stranka in Slovenska odškodninska družba, d.d., Ljubljana, kot stranka z interesom v tem upravnem sporu na pritožbo nista odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporno dejansko stanje glede statusa zemljišč ob podržavljenju. Od pravilne ugotovitve tega statusa je odvisna pravilna uporaba materialnega prava. Če so bila zemljišča, ki so predmet tega postopka ob podržavljenju kmetijska ali gozdna zemljišča, je podlaga za vrednotenje Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopkih denacionalizacije (Odlok, Uradni list RS, št. 16/92 in 21/92). Če so bila zemljišča ob podržavljenju stavbna zemljišča, in sicer komunalno opremljena zemljišča ali zemljišča, za katera je po merilih, določenih v 11. členu Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (Navodilo, Uradni list RS, št. 23/92, 42/93-odl. US, 75/93-odl. US, 26/2000) šteti, da jih je mogoče opremiti brez večjih stroškov, je podlaga za vrednotenje Navodilo. Iz določbe 1. odstavka 44. člena ZDen, na katero se pravilno sklicuje sodišče prve stopnje izhaja, da je za status zemljišč odločilno stanje ob podržavljenju. Stanje zemljišč ob podržavljenju izhaja predvsem iz predpisa, ki je bil podlaga za podržavljenje. V postopku je bilo ugotovljeno, to pa potrjujejo tudi podatki spisa in niti ni sporno, da je bilo predmetno zemljišče prejšnji lastnici podržavljeno na podlagi Zakona o agrarni reformi in kolonizaciji. Po tem zakonu se je podržavljenje vršilo zaradi dodeljevanja zemlje kmetovalcem. Torej ne gre za zakon, po katerem bi bila spremenjena namembnost zemljišč. Glede na stališče Ustavnega sodišča v odločbi, št. U-I-42/93, na katero se pravilno sklicuje sodišče prve stopnje, je sicer tudi zemljišča, ki so bila podržavljena kot kmetijska zemljišča, mogoče šteti kot stavbna zemljišča in vrednotiti na podlagi Navodila, vendar le, če so bila že v načrtih stanovanjske in komunalne gradnje opredeljena kot gradbena zemljišča. Dokaz o drugačnem statusu zemljišča kot izhaja iz akta o podržavljenju in katastrskih podatkov bi bil le konkretni akt, ki je že v času podržavljenja opredelil namembnost predmetnih parcel za gradnjo. Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da tak akt ob podržavljanju leta 1946 ni obstajal in da predmetni parceli tudi nista ležali v ožjem gradbenem okolišu mesta in naselja mestnega značaja, tožnik pa obstoja takega akta niti ne zatrjuje, je tudi po presoji pritožbenega sodišča zemljišče pravilno vrednoteno kot kmetijsko zemljišče. Glede na navedeno, dejstvo, ki ga zatrjuje tožnik, to je bližina stanovanjskih objektov, ne dokazuje drugačnega dejanskega stanja. Ker je za ugotovitev statusa zemljišč in posledično za vrednotenje podržavljenih zemljišč relevantno le stanje zemljišč ob podržavljenju, na drugačno odločitev v tej zadevi tudi ne more vplivati zatrjevanje tožnika, da so bila predmetna zemljišča po podržavljenju prodana (podarjena) in pozidana.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.