Jedro

Bistvena okoliščina v tem postopku je, da je bil postopek ugovora zoper sporni izvršilni sklep št. In 229/2010 že enkrat začet in tudi pravnomočno končan, zato iz razloga procesne predpostavke takšnega ugovora ni mogoče vložiti še enkrat po izteku roka.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se prošnja prosilca A.A.(tožnika v tem sporu) za odobritev brezplačne pravne pomoči v obliki sestave in vložitve odgovora na odgovor na ugovor z dne 16. 5. 2013 v zadevi Okrajnega sodišča v Celju opr. št. In 229/2010, zavrne kot neutemeljena. V obrazložitvi tožena stranka navaja določbo 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa objektivni, to je vsebinski pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. V nadaljevanju navaja pravno podlago, to je prvi odstavek 56. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v skladu s katerim lahko dolžnik ugovor, ki temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev in je nastopilo po izvršljivosti odločbe oziroma po sklenitvi poravnave, vloži tudi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, vse do konca izvršilnega postopka, če brez svojega krivde teh razlogov ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Prosilec izpostavlja razloge za ugovor in sicer sodno odločbo Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. P 38/2010 z dne 4. 9. 2003, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju Cp 1748/2003 z dne 24. 3. 2005, ki so bili prosilcu znani že pred vložitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi z dne 16. 9. 2010, katerega je sodišče zaradi neplačila sodne takse štelo za umaknjenega in bi jih lahko v primeru, da je menil, da so relevantni, uveljavljal že v rednem sodnem postopku. Ker je bil postopek ugovora zoper izvršilni sklep enkrat že začet, ni mogoče, tudi iz razloga izpolnitve procesnih predpostavk, takšnega ugovora vložiti še enkrat po izteku roka.

2. Tožnik v tožbi smiselno uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da je tožena stranka že večkrat zavrnila njegovo vlogo iz razloga, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. Ves čas v izvršilnem postopku že uveljavlja ugovor, da je bila zavrnitev ugovora z dne 16. 9. 2010 napačna, ker niso bile upoštevane njegove navedbe iz tega ugovora. Problematično je dejstvo o izgledu za uspeh na ravni celotnega izvršilnega postopka. Glede na razlago tožene stranke pa zadeva še vedno nosi možnosti, kot je nasprotna tožba, s katero ima pravico uveljavljati vselitev na naslov v B. ob sočasni izpraznitvi stanovanja na naslovu C. To utemeljuje na podlagi pravnomočne sodbe Višjega sodišča iz leta 2005 (Cp 1748/2003 z dne 24. 3. 2005), po kateri se ima pravico vseliti na naslovu v B. ob sočasni izpraznitvi stanovanja v C. Toženi stranki so vsa ta navedena dejstva ves čas poznana in bi za to možnost morala vedeti in v skladu z varovanjem njegovih pravic v postopku pridobivanja BPP ravnati tako, da bi zavarovala njegove interese v izvršilnem postopku. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in povrnitev stroškov postopka, ki jih ocenjuje na 200 EUR.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

K točki I izreka:

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zato sodišče v izogib ponavljanju dejanskih in pravnih razlogov ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja:

6. Bistvena okoliščina v tem postopku je, da je bil postopek ugovora zoper izvršilni sporni sklep št. In 229/2010 že enkrat začet in tudi pravnomočno končan, zato iz razloga procesne predpostavke, takšnega ugovora ni mogoče vložiti še enkrat po izteku roka. Ne glede na to, tožnik v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči v tem postopku ne bi mogel uspeti, ker ne izpolnjuje pogojev določenih v 24. členu ZBPP, to je verjetnostnega izgleda za uspeh. Tožena stranka se pravilno sklicuje na določbe prvega odstavka 56. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki določno navaja pogoje, pod katerimi je mogoče vložiti ugovor tudi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi vse do konca izvršilnega postopka. In ker ti pogoji niso izpolnjeni, se tožnik ne more uspešno sklicevati na možnost vložitve nasprotne tožbe in začasne odredbe, zaradi česar bi bil upravičen do brezplačne pravne pomoči. V primeru vložitve navedenih pravnih sredstev, bo tožnik moral vložiti prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki se bo izrecno nanašala na ta dva pravna instituta.

7. Glede na to, da je izpodbijana odločba pravilna in je izpodbijani upravni akt na zakonu utemeljen, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. K točki II izreka:

8. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.