Jedro

Vknjižene hipoteke na nepremičnini ni mogoče šteti kot tiste okoliščine, ki bi nepremično izključevala iz obsega ugotavljanja premoženjskega stanja prosilca za brezplačno pravno pomoč. Takšnega dejstva vknjižene hipoteke kot izključitveno okoliščino namreč ne določa 27. člen Zakona o socialnovarstvenih prejemkih. Za odločitev je bistveno to, da je tožnik solastnik premoženja v vrednosti, ki jo navaja tožena stranka, katere tožnik niti ne prereka, zato pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči niso podani.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se zavrne prošnja tožnika z dne 8. 1. 2014, za odobritev brezplačne pravne pomoči za zastopanje v kazenski zadevi, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Celju, št. I K 18185/2013, in da tožnik v roku 6 mesecev od dneva izdaje te odločbe ne more vložiti nove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je po uradni dolžnosti ugotovljeno, da je prosilec skupaj z zunajzakonsko partnerko solastnik nepremičnine in sicer posameznega dela št. 17, št. stavbe 1102 k.o. ..., vsak do 1/2 celote (slednja v naravi predstavlja prostor za storitve dejavnosti v izmeri 108,7 m² in je ovrednotena s 45.558,00 EUR. Tožnik je tako navedel neresnične podatke, da niti on, niti zunajzakonska partnerka nista so/lastnika nobenega nepremičnega premoženja. To pa je v nasprotju s prvim odstavkom 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (dalje ZBPP). Tožnik nadaljnjih 6 mesecev tako ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (peti odstavek 20. člena ZBPP). Sklicuje se na sodbe Upravnega sodišča, ki so sprejele enako odločitev in iz katerih izhaja, da za pravilno ugotovitev dejanskega stanja zadošča že dejstvo, da je prosilec v času vložene prošnje še vedno ZK lastnik in solastnik nepremičnin in dejstvo, da jih v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni navedel. 2. Tožnik v tožbi uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da teh nepremičnin ni izrecno navedel zato, ker je skupaj z zunajzakonsko partnerico res solastnik posameznega dela številka 17, št. stavbe 1102 k.o. ..., vendar pa je nepremičnina zarubljena s strani banke A. d.d.. S tem je onemogočena posest in uporaba te nepremičnine. Prosi tudi za oprostitev plačila sodne takse, saj trenutno nima mesečnih prihodkov.

3. Tožba ni utemeljena.

4. Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Finančni položaj prosilca se ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke in dohodke in prejemke njegove družine, ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen, če ni s tem zakonom določeno drugače (prvi odstavek 12. člena ZBPP). Ne glede na določbo drugega odstavka 13. člena ZBPP, se brezplačna pravna pomoč ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina premoženja, ki dosega ali presega znesek 13.780 EUR (peti odstavek 152. člena ZUJF, v zvezi s 27. členom ZSVarPre).

5. V obravnavanem primeru ni sporno, da tožnik nima nobenih osebnih prejemkov, sporno pa je, ali se solastništvo na nepremičninah (posamezni del nepremičnine št. 17, številka stavbe 1102, k.o. ...) v vrednosti 45.558 EUR, na katerih je listinsko izkazana knjižena hipoteka tožnika in njegove zunajzakonske partnerice do vsakega 1/2, šteje za takšno premoženje, ki se upošteva pri presoji izpolnitve finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 6. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe in v njej navedenih sodnih odločb, je že upravnosodna praksa v podobnih zadevah izrekla, da vknjižene hipoteke na nepremičnini ni mogoče šteti kot tiste okoliščine, ki bi nepremično izključevala iz obsega ugotavljanja premoženjskega stanja prosilca za brezplačno pravno pomoč. Takšnega dejstva vknjižene hipoteke kot izključitveno okoliščino namreč ne določa 27. člen Zakona o socialnovarstvenih prejemkih. Za odločitev je bistveno to, da je tožnik solastnik premoženja v vrednosti, ki jo navaja tožena stranka, katere tožnik niti ne prereka in je ta ugotovljena na podlagi predpisnih določb, zato pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči niso podani.

7. Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo odločbe pravilen in je izpodbijani upravni akt na zakonu utemeljen.

8. Sodišče ni odločalo o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, ker se po četrtem odstavku 10. člena Zakona o sodnih taksah v postopkih odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača.