Jedro

Po določilu 5. točke drugega odstavka 82. člena ZPP sodišče tožencu, ki nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, pa živi v tujini in se vročitev ni mogla opraviti, postavi začasnega zastopnika, če se med postopkom pokaže, da bi redni postopek s postavitvijo zakonitega zastopnika predolgo trajal in bi zato za stranke lahko nastale škodljive posledice.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v 1. točki izreka tako spremeni, da se dosojeni znesek odškodnine s 5.000 EUR zniža na 2.000 EUR, v preostalem delu pa se zavrne, sicer se pritožba zavrne in v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano (zamudno) sodbo tožencu naložilo, da tožnici plača 5.000 EUR odškodnine za pretrpljeni strah, v presežku pa je njen tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Zoper sodbo vlaga pritožbo (imenovano delna pritožba) toženec po začasnem zastopniku. Opozarja na pomanjkljivosti vročitve tožbe, saj iz podatkov spisa izhaja, da je bil sodišču naslov toženca znan. Uveljavlja bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Kot začasni zastopnik brez pogovora s tožencem ni mogel odgovoriti na tožbo niti predlagati dokazov. Sodišče je materialno pravo napačno uporabilo, saj je na podlagi dejanskega stanja, opisanega v tožbi, dosodilo previsoko odškodnino. Ta po višini ni obrazložena in se ne sklicuje na sodno prakso.

3. Tožnica na pravilno vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Po določilu 5. točke drugega odstavka 82. člena ZPP sodišče tožencu, ki nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, pa živi v tujini in se vročitev ni mogla opraviti, postavi začasnega zastopnika, če se med postopkom pokaže, da bi redni postopek s postavitvijo zakonitega zastopnika predolgo trajal in bi zato za stranke lahko nastale škodljive posledice. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da pošiljke tožencu ne more vročiti, in sicer ne na naslovu ..., Slavonski Brod, niti na naslovu začasnega bivališča ..., Zadar, pri čemer je vročitev poskušalo opraviti tako po pošti, kot preko organa, določenega z Uredbo (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah, je začasnega zastopnika utemeljeno postavilo. Sklep je bil skladno s 84. členom ZPP tudi ustrezno objavljen, kot to izhaja iz obvestila Uradnega lista. Po določilu 83. člena ZPP ima začasni zastopnik v postopku, za katerega je postavljen, vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika. Ker toženec ne izpodbija ugotovitve sodišča, da mu je bila tožba po začasnem zastopniku pravilno vročena, pritožbeni očitek kršitve 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen.

6. Iz tožbenih trditev tožnice, ki jih je sodišče upoštevalo kot odločilne, izhaja, da odškodnino zahteva za prestani strah, povezan z dogodkom 29. 5. 2017. Toženec je takrat močno potrkal na vrata stanovanja, kjer prebiva, pričel vpiti, naj gre z njim na CSD, nato se je vrnil, spet razbijal po vratih, jih razbil, vstopil v kuhinjo, vzel večji kuhinjski nož in pričel vpiti, da jih bo vse poklal in pobil. Tožnica je v naročje vzela dveletno hči, toženec pa je prišel za njo in se z dvignjenim nožem postavil nadnjo, tako da je zbežala v spalnico, se zaklenila in poklicala policijo. Pri tem ji je pomagala mama, ki se je postavila pred njo, toženec pa jo je porezal po spodnjem delu leve roke.

7. Pritožbeno sodišče glede na opisano ne dvomi, da je tožnica ob dogodku utrpela hud strah za življenje, ki je porušil njeno duševno ravnotežje in se še vedno odraža ter jo ovira pri vsakdanjem funkcioniranju. Tožnica je poiskala celo pomoč psihiatrinje, vendar je zdravila po treh dneh opustila. Kljub intenzivnosti strahu dosojeni znesek v višini 5.000 EUR odstopa od odškodnin, ki jih v podobnih primerih dosojajo sodišča1. Glede na okoliščine primera zato pritožbeno sodišče ocenjuje za primerno odškodnino v znižanem znesku 2.000 EUR, ki predstavlja ustrezno zadoščenje za zatrjevano škodo.

8. Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je odločalo o višini odškodnine, je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo, tako da je dosojeni znesek odškodnine znižalo na 2.000 EUR (peta alineja 358. člena ZPP), sicer pa je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

1 Primerjaj sodbo VSL I Cp 1030/2017, v kateri je sodišče, upoštevajoč ugotovitev kazenskega sodišča o resni grožnji z napadom na življenje, ko je toženec najprej z opeko tekel proti tožniku in vpil, da ga bo ubil, nato pa grozil, da ga bo zaklal in tekel za njim s kuhinjskim nožem v eni in opeko v drugi roki, za strah dosodilo 800 EUR, ali zadevo VSM I Cp 888/2017, v kateri je sodišče tožniku z zamudno sodbo za strah priznalo 2.000 EUR, pri čemer je bil toženec pravnomočno obsojen, da je preprečil pridobitev dovoljenja za odprtje zasebne veterinarske ambulante, grozil je, da bo obvestil medije, da bo poskrbel, da se bo njegov oče obesil ali ga bo obesil sam, ob grožnjah pa je segel v računalniško torbo, odloženo na mizi, in prijemal za ročaj noža, spravljenega v tulcu v torbi. Intenzivni strah je trajal v dneh in nočeh skoraj desetdnevnega izsiljevanja. Odškodnina v višini 2.000 EUR je bila priznana tudi v zadevi VSL II Cp 2495/2009, kjer je bilo ugotovljeno, da je tožnica utrpela kratkotrajen zelo intenziven strah ob samem škodnem dogodku, pa tudi strah, ki se pojavlja in ponavlja kot strah pred napadalcem že od takrat dalje, izvira pa iz dogodka, ko je toženec tožnico prijel za lase, jo porinil proti tlom in jo klečečo na tleh, z dlanjo roke udaril po levem licu ter je utrpela obtolčenino levega senčničnega predela.