Jedro

Odgovorna oseba mora sprejeti oškodovanca takšnega kot je. Slednji je upravičen do odškodnine za celoten obseg škode, ki mu je nastala zaradi posebne občutljivosti ali drugega posebnega stanja. V okvir takšnega stanja sodijo tudi pred škodnim dogodkom nastale degenerativne spremembe, ki oškodovancu niso povzročale nobenih težav, je pa zaradi njih, v povezavi s škodnim dogodkom, obseg škode večji.

Izrek

I. Pritožbama tožeče in tožene stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Krškem je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in toženko zavezalo k plačilu 7.656,32 EUR odškodnine, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 9. 2013 dalje do plačila (1. točka izreka). V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo in toženki naložilo povračilo 1.033,08 EUR tožnikovih pravdnih stroškov, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper takšno odločitev se pritožujeta obe pravdni stranki. Tožnik se pritožuje zoper zavrnilni del in odločitev o pravdnih stroških. Opozarja, da je sodišče napačno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter napačno uporabilo materialno pravo, ker določenih škodnih posledic sploh ni upoštevalo in se je pri tem zmotno sklicevalo na degenerativne spremembe. Po oceni pritožbe je sodba obremenjena tudi z bistvenimi kršitvami določb postopka. Opozarja, da je prisojena odškodnina prenizka, saj sodišče ne bi smelo upoštevati degenerativnih sprememb na hrbtenici. Slednje tožniku niso povzročale nobenih težav, zato je upravičen do odškodnine za celoten obseg škode. Tožnik je bil pred nesrečo zdrav in ni imel poškodovane vratne hrbtenice ali kakšne druge bolezni v tem delu. Opozarja, da je trpel hude telesne bolečine, svetovana mu je bila tudi uporaba protibolečinskih sredstev, zato meni, da je iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem upravičen do vtoževane odškodnine v višini 8.800,00 EUR. Pri odškodnini iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti je sodišče upoštevalo le omejitve, ki jih imel v času bolniškega staleža. Ni pa se opredelilo do omejitev, ki so posledica škodnega dogodka, obstajajo pa tudi sedaj v njegovem poklicnem in zasebnem življenju. Opozarja, da je tudi v tem primeru stališče sodišča o upoštevanju degenerativnih sprememb na hrbtenici zmotno, kar je pojasnil že pri odškodnini iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo v izpodbijanem delu spremeni in v celoti ugodi tožbenemu zahtevku. Podredno predlaga razveljavitev sodbe v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Toženka v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Oporeka samemu temelju in poudarja, da je vreča tožnika le oplazila po nogi. Izpostavlja tožnikovo spreminjanje trditev ter njegovo pretvarjanje. Ker nihajnih poškodb vratne hrbtenice (zvina ali natega) ni mogoče objektivno ugotoviti z medicinsko diagnostičnimi postopki, je mnenja, da je tožnik le izkoristil priliko in poškodbo vratne hrbtenice simuliral z namenom, da bi izsilil odškodnino. Tožniku težave predstavljalo degenerativne spremembe, ne pa posledice poškodbe. Sodišče bi moralo pridobiti tudi zdravniški karton tožnika, ki ga je imel pri zdravnici A. A., iz katerega bi bilo razvidno, ali je imel tožnik pred oz. po nesreči že kakšno podobno poškodbo. Ker tega dokaza sodišče ni izvedlo, je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, dejansko stanje pa je bilo nepopolno in zmotno ugotovljeno. Sodišče je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker je zavrnilo utemeljeno toženkino zahtevo za postavitev novega izvedenca medicinske stroke. Slednji je pridobil kartoteko pregledov tožnika do dne 2. 11. 2015, vendar pa je iz kartoteke razvidno, da je bil zadnji pregled opravljen 17. 10. 2011 – 5 mesecev pred nesrečo. Kasnejših pregledov v njej ni zabeleženih, čeprav je izvedenec navedel, da je pregledal kartoteko za obdobje do 2. 11. 2015. Iz potrdil o upravičeni zadržanosti z dela izhaja, da je bila v letu 2012 tožnikova osebna zdravnica A. A., tega kartona pa izvedenec ni pridobil, niti ga na zahtevo toženke ni pridobilo sodišče. Tožnik je v vlogah trdil, da je po poškodbi večkrat obiskal tudi osebno zdravnico v ZD K., čeprav iz predloženega kartona to ne izhaja, zato je ta njegova trditev neresnična, oz. so ti obiski zavedeni v drugem kartonu zdravnice A. A., v katerega pa izvedenec in sodišče nista vpogledala. Izvedenec je napravil mnenje nestrokovno in pristransko, saj ni pridobil zdravniškega kartona, iz katerega bi bilo razvidno tožnikovo trajanje zdravljenja, pa tudi ne, ali se je tožnik že predhodno zdravil zaradi hernije diskusov vratne hrbtenice v nivoju C5-C6 desno in C6-C7 levo ter ali je imel že prej bolečine v vratu. Izvedenec je le povzel trditve tožnika, ni pa se opredelil do degenerativnih sprememb, kar kaže na njegovo pristranskost. Šele po toženkinih pripombah je vpogledal v tožnikov zdravniški karton, ne pa v zdravniški karton, ki ga ima tožnik pri zdravnici A. A., ki je zdravila tožnika pred in po nesreči. Glede na nestrokovno in pristransko izdelano mnenja je sporna tudi višina zahtevka. Oporeka odločitvi sodišča, ki je tožniku priznalo celotno materialno škodo, med drugim tudi kilometrino zaradi obiskovanja zdravstvenih ustanov oz. za obiske osebnega zdravnika, ki pa niso z ničemer izkazani. Iz zdravniškega kartona, ki ga je predložil izvedenec, ne izhaja, da bi tožnik zdravnika v ZD K. po nesreči kadar koli obiskal. To pa tudi ne izhaja iz izvedeniškega mnenja, na katerega se sklicuje sodišče. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni v smeri zavrnitve celotnega tožbenega zahtevka, tožniku pa naloži povračilo vseh stroškov postopka. Podrejeno predlaga, da pritožbeno sodišče odločitev razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

4. Pritožbi sta bili vročeni pravdnima strankama, ki sta nanju podali odgovor.

5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. Sodišče prve stopnje izpodbijano odločitev gradi na ugotovitvah, da je tožnika poškodovala jumbo vreča, ki je – preden je padla na tla – najprej zadela tožnikovo področje tilnika, nato pa se ustavila na že postavljeni kovinski palici. Do škodnega dogodka naj bi prišlo zato, ker toženka ni zagotovila varnega načina razkladanja, kot ga je opisal izvedenec za varstvo pri delu v svojem izvedeniškem mnenju. V celoti je sledilo ugotovitvam izvedenca medicinske stroke, da je tožnik utrpel poškodbo vratne hrbtenice, ki se je nato izrazila v herniji diskusov v nivojih C5-C6 in C6-C7, k čemur so prispevale tudi degenerativne spremembe. Izvedenec pripominja, da zaradi teh sprememb tožnik pred nesrečo ni nujno čutil klinično pomembnih bolečin, ki bi zahtevale dodatno diagnostiko in terapijo. Tožniku je od vtoževanih 8.800,00 EUR odškodnine iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem priznalo 3.500,00 EUR, pri čemer je upoštevalo degenerativne spremembe. Iz naslova strahu mu je od vtoževanih 1.500,00 EUR priznalo celoten znesek. Enako velja tudi za materialno škodo, saj mu je v celoti priznalo znesek v višini 1.156,32 EUR. Za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti je tožnik zahteval 8.500,00 EUR, sodišče pa mu je priznalo 1.500,00 EUR in pri tem poudarilo, da je upoštevalo tudi degenerativne spremembe na tožnikovi hrbtenici.

O pritožbi tožene stranke

7. Pritožba toženke vztraja na že (v postopku) izraženem stališču, da je tožnik poškodbo vratne hrbtenice simuliral, ker je poizkušal izsiliti odškodnino. Takšna zatrjevanja so glede na razmeroma obsežno zdravstveno dokumentacijo malo verjetna. Vendar pa je za popolno izključitev tovrstnih zatrjevanj utemeljeno izražena potreba po pridobitvi celotnega zdravniškega kartona tožnika, za kar se je zavzemala toženka tekom postopka. Pritožnica pravilno opozarja, da fotokopija kartona, priložena k dopolnitvi izvedeniškega mnenja, ni popolna. Zadnji vpis v tožnikovo kartoteko naj bi bil izveden 17. 10. 2011, torej več mesecev pred škodnim dogodkom. Tožnik je zatrjeval, da je tudi po škodnem dogodku večkrat obiskal osebnega zdravnika, kar pa iz kartona ne izhaja. Glede na potrdilo o upravičeni zadržanosti z dela, ki ga je podpisala zdravnica A. A., pa je utemeljen toženkin pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče oz. izvedenec vpogledati tudi v ta karton. Pritožba utemeljeno opozarja, da bi bilo šele po pridobitvi celotne tožnikove kartoteke mogoče ugotoviti, ali ni imel tožnik že pred spornim dogodkom težave z vratno hrbtenico. Iz celotne kartoteke pa bi bilo tudi moč zaključiti o utemeljenosti tožnikovega zahtevka iz naslova materialne škode, uveljavljane v zvezi z obiski osebnega zdravnika v ZD K.(1)

8. Ker sodišče dokaza z vpogledom v še preostali del tožnikove zdravstvene kartoteke ni izvedlo, je, kot pravilno opozarja pritožba, kršilo določbe postopka ter posledično nepopolno ugotovilo dejansko stanje. V ponovljenem postopku bo moralo prvo sodišče pridobiti podatke o tožnikovi celotni zdravstveni dokumentaciji in na podlagi ugotovljenega sprejeti ustrezno odločitev. Nikakor pa ni takšna pomanjkljivost razlog za postavitev novega izvedenca medicinske stroke, kar je v sodbi predlagala toženka. Dejstvo, da izvedenec medicinske stroke ni pridobil celotne tožnikove zdravstvene dokumentacije in je šele v dopolnitvi izvedeniškega mnenja opozoril na tožnikove degenerativne spremembe, ne predstavlja utemeljenega razloga za postavitev novega izvedenca medicinske stroke.

O pritožbi tožeče stranke

9. Tožnik v pritožbi utemeljeno opozarja na nepravilnost stališča prvega sodišča, ki je pri odškodnini iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem ter duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti upoštevalo degenerativne okvare vratne hrbtenice. Če je zaradi osebnega stanja oškodovanca obseg škode večji, to ne vpliva na vprašanje obstoja vzročne zveze med ravnanjem in škodnim dogodkom. Predvidljivost (adekvatnost) posledic dejanja pri ugotavljanju vzročne zveze je upoštevna le v razmerju do škodnega dogodka, ni pa materialnopravne opore za omejevanje neposlovne odškodninske odgovornosti zaradi morebitnega večjega obsega škode, ki jo pogojuje osebno stanje oškodovanca(2). Doktrina „egg-shell skull“, ki je sprejeta v novejši sodni praksi, temelji na razlikovanju med predvidljivostjo škodnega dogodka ter (ne)predvidljivostjo konkretne pojavne oblike in obsega škode. Odgovorna oseba mora sprejeti oškodovanca takšnega kot je. Slednji je upravičen do odškodnine za celoten obseg škode, ki mu je nastala zaradi posebne občutljivosti ali drugega posebnega stanja. V okvir takšnega stanja sodijo tudi pred škodnim dogodkom nastale degenerativne spremembe, ki oškodovancu niso povzročale nobenih težav, je pa zaradi njih, v povezavi s škodnim dogodkom, obseg škode večji.

10. Izvedenec medicinske stroke je ugotovil, da so bile pri tožniku še pred škodnim dogodkom prisotne degenerativne spremembe, vendar pa iz mnenja izhaja, da se le-te še niso manifestirale v obliki bolečin oz. drugih nevšečnosti. Če iz preostalega dela tožnikove zdravstvene kartoteke, ki je sodišče in izvedenec še nista vpogledala, ne bo izhajalo, da so bile degenerativne spremembe pri tožniku manifestirane že pred škodnim dogodkom, bo moralo sodišče pri ponovnem odločanju upoštevati izpostavljeno doktrino in tožniku – skladno z načelom individualizacije in načelom objektivne pogojenosti višine odškodnine – prisoditi ustrezno odškodnino.

11. Utemeljen je tudi pritožbeni očitek v zvezi z odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, s katerim tožnik graja odsotnost razlogov o omejitvah, ki jih ima v poklicnem in zasebnem življenju tudi po izteku bolniškega staleža. V sodni praksi je izoblikovano stališče, da se ta oblika odškodnine priznava le v primerih, ko je zmanjšanje življenjskih aktivnosti trajne narave, v primeru začasnih pa le, če so duševne bolečine zelo močne oz. so podane druge posebne (neobičajne) posledice. V vseh ostalih primerih je nastalo škodo mogoče upoštevati le v okviru odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem. Navedenemu prvo sodišče ni sledilo, saj je tožniku v okvir odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti štelo začasne omejitve, izostala pa je navedba razlogov glede zmanjšanja življenjskih aktivnosti trajne narave, kar vse bo moralo sodišče prve stopnje ob novem sojenju upoštevati.

12. Glede na pojasnjeno je bilo treba izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču v novo sojenje (1. odstavek 351. člena ZPP v povezavi s 354. in 355. členom istega zakona). Prvo sodišče naj upošteva pravilna materialnopravna izhodišča, izvede naj predlagani dokaz z vpogledom v preostali del tožnikove zdravstvene kartoteke in navede razloge glede trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti.

13. Odločanje o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Op. št. (1): Primerjaj specifikacijo v tožbi, list. št. 6. Op. št. (2): Primerjaj II Ips 1198/2008.