Jedro

Zagovornik obtoženega A. A. neutemeljeno in pavšalno izpostavlja nelogičnost opisa in dejstvo, da v zvezi z obtoženim A. A. iz opisa kaznivega dejanja nasilništva ne izhajajo zakonski znaki nasilništva. Zagovornik pravilno navaja, da se obtoženemu A. A. v opisu kaznivega dejanja nasilništva ne očita kakršno koli konkretno ravnanje na škodo oškodovanega M. M., kot se nato ne opisuje niti vloga obtoženega B. B. na škodo oškodovanega L. L. Drži, da se v opisu očita, da so vsi trije obtoženci spravljali oba oškodovanca v podrejen položaj, kar pa ni v nasprotju s konkretnim opisom obtožencem očitanih ravnanj, saj se jim očita, da so kaznivo dejanje nasilništva storili v sostorilstvu, tako da niti ni potrebno, da vsak od obtožencev izpolni vse zakonske znake nasilništva zoper oba oškodovanca.

Izrek

I.Pritožbama državne tožilke in pooblaščenke oškodovanca se ugodi in se izpodbijana sodba glede dejanja opisanega pod točko II. razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje pred popolnoma spremenjen senat.

II.Pritožbe zagovornikov obtožencev A. A., B. B. in C. C. se zavrnejo kot neutemeljene in se sodba sodišča prve stopnje v nerazveljavljenih delih (točki I. in III.) potrdi.

III.Obtoženci so dolžni plačati sodno takso vsak v višini 120,00 EUR kot strošek pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedeno sodbo je Okrožno sodišče v Novem mestu obtožence pod točko I. spoznalo za krive storitve kaznivega dejanja nasilništva po drugem in prvem odstavku 296. člena KZ-1. Vsem obtožencem je izreklo pogojne obsodbe, v katerih je obtoženemu A. A. določilo kazen štiri mesece zapora ter preizkusno dobo dveh let, obtoženemu B. B. je določilo kazen šest mesecev zapora ter preizkusno dobo treh let, obtoženemu C. C. pa je določilo kazen šest mesecev zapora ter preizkusno dobo dveh let. Obtožence je pod točko II. na podlagi 3. točke prvega odstavka 358. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP) oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje hude telesne poškodbe po prvem odstavku 123. člena KZ-1. Pod točko III. je odločilo, da so obtoženci dolžni nerazdelno plačati 1/2 (eno polovico) stroškov kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, kar bo odmerjeno po pravnomočnosti sodbe, ter sodno takso, ki bo s posebnim sklepom določena za vsakega obtoženca posebej.

2.Zoper sodbo so se pritožili:

pooblaščenka oškodovanega D. D. iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagala je, da naj sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo v oprostilnem delu spremeni tako, da obtožence obsodi tudi po točki I./1. modificirane obtožnice Okrožnega državnega tožilstva v Novem mestu za kaznivo dejanje hude telesne poškodbe po prvem odstavku 123. člena KZ-1 (oziroma podrejeno za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po drugem odstavku 122. člena KZ-1, še podrejeno pa za kaznivo dejanje nasilništva po drugem v zvezi s prvim odstavkom 296. člena KZ-1), oziroma podrejeno, da tej pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo v oprostilnem delu razveljavi in zadevo v tem delu vrne v novo sojenje pred popolnoma spremenjenim senatom sodišča prve stopnje;

državna tožilka glede oprostilnega dela sodbe iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagala je, da sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo spremeni tako, da obtožence spozna za krive kaznivega dejanja hude telesne poškodbe po prvem odstavku 123. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 in jim glede na časovno oddaljenost od dogodka izreče pogojne obsodbe, v katerih naj obtoženemu A. A. določi kazen deset mesecev zapora in preizkusno dobo treh let, obtoženima B. B. in C. C. pa vsakemu po sedem mesecev zapora in preizkusni dobi treh let oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje in odločitev pred spremenjenim senatom;

zagovornik obtoženega A. A. glede obsodilnega dela sodbe in odločitve o stroških postopka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagal je, da sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo v obsodilnem delu spremeni tako, da obtoženca oprosti očitkov tudi za to kaznivo dejanje oziroma da sodbo v tem delu razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje in razsojo;

zagovornica obtoženega B. B. iz pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, predlagala je, sodišče druge stopnje pritožbi ugodi ter sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da obtožencu izreče oprostilno sodbo, podrejeno, naj sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje;

zagovornica obtoženega C. C. iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagala je, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da obtožencu izreče oprostilno sodbo, podrejeno naj sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje in odločanje;

na pritožbo pooblaščenke oškodovanca so odgovorili zagovorniki vseh obtožencev, na pritožbo državne tožilke sta odgovorila zagovornika obtoženih A. A. in C. C., predlagali so zavrnitev pritožb kot neutemeljenih.

3.Zagovorniki vseh treh obtožencev in pooblaščenka oškodovanega D. D. so v pritožbi zahtevali, da se jih obvesti o pritožbeni seji. Zato je sodišče druge stopnje skladno s prvim odstavkom 378. člena ZKP o seji obvestilo vse stranke, zagovornike, oškodovanega D. D. in njegovo pooblaščenko ter sodnega tolmača za srbski jezik, ker sta obtožena B. B. in C. C. državljana Republike Srbije. Pritožbene seje so se udeležili zagovornik obtoženega A. A., po substitucijskem pooblastilu odvetnik E. E., za odvetnika F. F., zagovornica obtoženega B. B., odvetnica G. G., zagovornica obtoženega C. C., odvetnica H. H., ter oškodovani D. D.in njegov pooblaščenec, po substitucijskem pooblastilu odvetnik I. I., za odvetnico J. J. Na sejo niso pristopili obtoženci in državna tožilka, ki so bili o seji pravilno obveščeni, zagovorniki so pojasnili, da na javno sejo obtoženci ne bodo pristopili, kar pa ni bila ovira, da pritožbeni senat ne bi imel pritožbene seje.

Pritožbi državne tožilke in pooblaščenke oškodovanega D. D. sta utemeljeni, pritožbe zagovornikov vseh treh obtožencev pa niso utemeljene.

Glede pritožb državne tožilke in pooblaščenke oškodovanega D. D.

Državna tožilka in pooblaščenka oškodovanega D. D. v svojih pritožbah zoper oprostilni del zatrjujeta, da je sodišče prve stopnje zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, s takšno pritožbeno grajo pa se strinja tudi sodišče druge stopnje. Pri tem pritožnici ne grajata ugotovitve sodišča prve stopnje glede ugotovitev o telesnih poškodbah oškodovanca, temveč grajata ugotovitev sodišča o tem, kateri izmed udarcev, brc obtožencev ali njihovih udarcev s steklovino oziroma metov steklenic ali kozarcev v oškodovanca oziroma ravnanj v ločenem postopku obsojenega K. je pri oškodovancu D. D. povzročil hudo telesno poškodbo zlom ličnice z zlomom očesne orbite. Sodišče prve stopnje je namreč zaključilo, da noben obtoženec ni povzročil hude telesne poškodbe oškodovancu D. D.

V izpodbijani sodbi je sodišče prve stopnje sprejelo zaključek, da je najbolj verjetno, da je hudo telesno poškodbo oškodovancu povzročil obsojeni K. s tem, ko je v trenutku, ko oškodovanec ni imel zavarovanega obraza in je izpod mize pogledal proti K., ki je stal na mizi, oškodovancu v obraz vrgel kozarec ali steklenico. Takšna ugotovitev sodišča prve stopnje pa je po oceni pritožnic v nasprotju z izpovedbo oškodovanca in drugimi dokazi v spisu, pri čemer se sodišče prve stopnje do bistvenih delov oškodovančeve izpovedbe sploh ni opredelilo.

Pritožba pooblaščenke oškodovanca izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da do poškodbe v obliki zloma ličnice v povezavi z zlomom očesne orbite z brcami v glavo in obraz oškodovanca ni moglo priti, saj si je oškodovanec v obrambi pred obtoženimi A. A., B. B. in C. C., ki so ga na tleh brcali, zvil v klobčič in si z rokami zaščitil glavo. Kot pravilno izpostavlja pritožnica, je takšen zaključek v nasprotju z izpovedbo samega oškodovanca. Ta je v preiskavi izpovedal, da sta ga obtožena A. A. in B. B., ko se je oškodovanec znašel na tleh, brcala v glavo. Gledal je, ker se je želel ubraniti udarcev z rokama. Ko je videl, da se ne bo uspel obraniti, pa je z rokama zakril glavo. Smiselno enako je izpovedal na glavni obravnavi dne 12. 12 2018 ter dodal, da sta ga nato brcala po telesu. Navedeno je potrdil tudi priča L. L., ki je izpovedal, da je oškodovanec padel na bok, se zvil v klobčič in ko so ga začeli brcati (tudi po glavi), si je z rokama zaščitil obraz. Glede na takšni izpovedbi v preiskavi in na glavni obravnavi je moč zaključiti, da si je oškodovanec obraz oziroma glavo zaščitil šele po tem, ko sta ga obtoženca že začela brcati v predel obraza. Tako sta oškodovančevi izpovedbi v tem delu v nasprotju z zaključkom sodišča, da do hude telesne poškodbe ni prišlo zaradi brcanja oškodovanca v predel glave, ker si je oškodovanec obraz že zavaroval. Hkrati pa je v izpodbijani sodbi izostala kakršnakoli opredelitev sodišča do navedenih oškodovančevih izpovedb oziroma izpovedbe priče L. L., iz katere bi izhajali razlogi, zakaj jima sodišče v tem delu ni verjelo.

Nadalje je v izpodbijani sodbi v celoti izostala opredelitev sodišča prve stopnje do oškodovančeve izpovedbe z glavne obravnave dne 12. 12. 2018, da je, preden je padel na tla, čutil, da mu je začela teči kri iz glave zadaj, ko pa je bil na tleh, je čutil, kako se mu drobijo kosti, čutil pa je tudi kri, da mu je začela teči iz lica. Sodišče prve stopnje je navedeno izjavo oškodovanca sicer povzelo v sklopu njegovih izpovedb, vendar se do nje nikjer ni opredelilo, pri čemer je moč ugotoviti, da izraz "drobijo kosti" vsekakor kaže na to, da oškodovanec ni mislil na udarce, ki bi povzročili udarnine, odrgnine ali druge lažje telesne poškodbe, temveč na poškodbo s počeno oziroma zlomljeno kostjo. Glede na to, da iz izvedenskega mnenja izhaja, da je bila zlomljena edino desna ličnica v povezavi z očesno orbito, je moč sklepati tudi, da se oškodovančeva izjava "drobijo kosti" nanaša prav na zlom ličnice v povezavi z zlomom očesne orbite. Glede na intenziteto poškodbe, na katero kaže izjava "drobijo kosti", pa je nerazumljivo, da se sodišče prve stopnje, pa četudi je štelo, da huda telesna poškodba ni bila povzročena z brcami, do te oškodovančeve izpovedbe v tem delu sploh ni opredelilo. Oškodovančeva izpovedba je namreč diametralno nasprotna zaključku sodišča prve stopnje glede povzročitve hude telesne poškodbe.

Upoštevaje zgoraj navedeno pooblaščenka oškodovanca sodišču prve stopnje očita tudi brezpredmetno polemiziranje o tem, kakšen podplat so imele cokle obtoženega B. B. Tudi v tem delu je dejansko stanje po oceni sodišča druge stopnje premalo raziskano. Iz spisovnih podatkov izhaja, da je sodni izvedenec ocenil, da bi udarec z leseno coklo povzročil zlom ličnice in zlom nosnice, ne more pa do tega priti s coklo z gumijastim podplatom. Ob tem iz izpovedbe izvedenca tekom zaslišanja dne 11. 12. 2025 (v zadevi I K 15536/2015) izhaja, da se je opredelil le do poškodbe, ki bi jo povzročil en udarec s coklo z lesenim ali gumiranim podplatom. Nikjer pa se sodni izvedenec ni opredelil do poškodb, ki bi nastale zaradi večih brc s coklo (z lesenim ali gumiranim podplatom) ali večih brc obtožencev z različno obutvijo na isti del obraza oškodovanega D. D. ter ali bi repetitivni udarci na isto mesto povzročili hujšo poškodbo. Tega nenazadnje sodnega izvedenca niti ni nihče vprašal. Nadalje izvedenec ni pojasnil, ali je pri svoji oceni poškodbe, ki bi jo povzročil udarec s coklo, upošteval velikost in moč obtoženega B. B. in ali bi to vplivalo na težo poškodbe. Glede na tako pomanjkljive ugotovitve v zvezi s težo poškodbe, ki bi jo lahko povzročila cokla z lesenim podplatom ali druga obutev obtožencev oškodovancu, je nerazumljivo, da se je sodišče prve stopnje nekritično oprlo na izpovedbo sodnega izvedenca, da udarec s coklo, ki ima gumijasti podplat, ne more povzročiti hude telesne poškodbe, in posledično povsem prezrlo vse izpovedbe, iz katerih je izhajalo, da so ravno brce obtožencev v glavo oškodovanca temu povzročile hudo telesno poškodbo.

Pooblaščenka oškodovanca graja zaključek v izpodbijani sodbi, da iz vpogledanih fotografij sodnega spisa ni razvidno, ali je imel obtoženi B. B. v času obravnavanega dogodka obuto leseno ali gumijasto obutev. Pooblaščenka zaključi, da iz fotografij izhaja, da je imel obtoženi B. B. obuto težjo obutev, ki po obliki ustreza coklam, pri čemer je tudi obtoženi B. B. sam tekom zagovora povedal, da je imel tekom obravnavanega dogodka obute cokle. Ob tem pooblaščenka še izpostavi, da že iz samega izraza cokla izhaja, da gre za obutev, izdelano iz lesa, ne glede na to, če je podplat gumiran. Po oceni sodišča druge stopnje bi moralo sodišče prve stopnje, glede na to, da se je v zvezi z vplivom obutve na nastanek poškodb pri oškodovanem D. D. oprlo na izpovedbo izvedenca na glavni obravnavi dne 11. 12. 2025 (v zadevi I K 15536/2015), dejansko stanje tudi v zvezi s samo obutvijo dodatno raziskati in tekom dokaznega postopka izvedencu postaviti dodatna vprašanja ter mu tudi predočiti fotografijo obutve obtoženega B. B.