Jedro

Sodišče ocenjuje, da so navedbe tožnika, da organ ni izvedel dejanske presoje skladnosti utemeljene, ker se toženka o skladnosti izvedene in evidentirane parcelacije z načrtom parcelacije iz akta državnega organa ni izrekla. Zgolj navedba, da je v elaboratu parcelacije izkazano zagotovilo, da je izvedena parcelacija v skladu z načrtom parcelacije in Odloka ne nudi zadostne podlage za presojo pravilnosti opravljenega preizkusa.

Izrek

I.Tožbi se delno ugodi, tako da se 2. in 3. točka izreka odločbe Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Ptuj, št. 02112-2804/2021-6 z dne 10. 2. 2022 v delu, ki se nanaša na evidentiranje parcelacije za parc. št. ..., k. o. ..., odpravita ter se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.V ostalem delu se tožba zavrže.

III.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom sklenil, da se v izreku navedene upravne zadeve združijo v en postopek in z izpodbijano odločbo odločil, da se v katastrski občini k. o. ...: kot urejena evidentira meja (del meje) parc. št. ... s sosednjimi parcelami ..., ... (1. točka izreka), da se v postopku evidentiranja parcelacije v k. o. ... ugotovijo naslednje spremembe, in sicer se ukinejo v izreku navedene parcele, namesto njih pa nastanejo nove, v izreku izpodbijane odločbe navedene parcele, med katerimi je tudi tožnikova parc. št. ..., ki se ukine, namesto nje pa nastanejo parc. št. ..., ... in ... (2. točka izreka) in odločil, da je grafični prikaz urejene meje in stanja parcel po opravljeni parcelaciji z označenimi zemljiško-katastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga temu aktu (3. točka izreka). Odločil je še, da stroškov postopka ni (4. točka izreka).

Iz obrazložitve izhaja, da je Mestna občina Ptuj (v nadaljevanju stranka z interesom ali B.) vložila zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja parcelacije parcel med katerimi je bila tudi parcela št. ... k. o. ..., katere lastnik je tožnik. Zahtevi je bil priložen elaborat, ki ga je izdelalo geodetsko podjetje A., d. o. o. B je zahtevo vložila na podlagi četrtega odstavka 48. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) v skladu s sprejetim Odlokom o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora OPO7' Ptuj - suhi vodni zadrževalnik na Rogoznici (v nadaljevanju Odlok). Iz obrazložitve izhaja, da je bil zahtevi priložen ustrezen elaborat iz katerega je razvidno, da je bila strankam postopka (lastnikom nepremičnin katerih meja se je urejala) zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi. Organ v nadaljevanju pojasnjuje, da se je parcelacija na podlagi organa samoupravne lokalne skupnosti izvedla v skladu s prejetim Odlokom, v elaboratu pa je bilo tudi izkazano zagotovilo, da je izvedena parcelacija v skladu z načrtom parcelacije iz Odloka. Organ ugotavlja, katere stranke so podpisale izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje oziroma katere se o tem niso izjasnile, vabilo pa jim je bilo pravilno vročeno. Nadalje navaja, da je preveril, ali podatki o mejah, novih delih mej in parcelah, omogočajo njeno evidentiranje in ugotovil, da je ta pogoj izpolnjen.

Drugostopenjski organ je pritožbo tožnika in zahtevo tožnika za povrnitev stroškov pravnega zastopanja zavrnil (1. in 4. točka izreka). V obrazložitvi se organ sklicuje na četrti in šesti odstavek 48. člena ZEN. V nadaljevanju obrazložitve organ druge stopnje pojasnjuje, da je prvostopenjski upravni organ imel podlago, da je glede na ugotovljeno dejansko stanje ter materialnopravno podlago izdal izpodbijani akt. Parcelacija je bila izvedena na podlagi Odloka, ki je akt organa samoupravne lokalne skupnosti. Mestna občina Ptuj pa je samoupravna lokalna skupnost in zato upravičena predlagateljica predmetnega postopka. Dalje organ pojasnjuje, v kolikor se parcelacija izvede na podlagi akta organa samoupravne lokalne skupnosti mora po šestem odstavku 48. člena ZEN elaborat izkazovati skladnost izvedene parcelacije z načrtom parcelacije iz tega akta (kar je v obravnavanem primeru nedvomno izkazano, kar izhaja iz priložene spisne dokumentacije, natančneje iz Ureditvene situacije z načrtom parcelacije, Občinski podrobni prostorski načrt za enoto urejanja prostora OP07 Ptuj - suhi zadrževalnik na Rogoznici), soglasje lastnikov s tako izvedeno parcelacijo pa ni potrebno. Za presojo pravilnosti izdanega akta tako ni pravno relevantno, ali se lastniki strinjajo z izvedeno parcelacijo ali ne, ker tega pogoja zakon ne predpisuje. Glede na navedeno so bili po mnenju organa izpolnjeni vsi zakonski pogoji za izvedbo evidentiranja parcelacije. Pojasnilna dolžnost upravnega organa, po prepričanju organa ne gre tako daleč, da bi bil ta dolžan pojasnjevati, zakaj parcelacija parcel poteka na način, ki je predviden v ustreznem aktu samoupravne lokalne skupnosti, saj to ni predmet tega postopka. V tem postopku je bila na način, ki je predviden v citiranem aktu samoupravne lokalne skupnosti, zgolj izvedena in evidentirana parcelacija, sama predvidena parcelacija pa ima podlago v navedenem aktu samoupravne lokalne skupnosti in od nje v postopku evidentiranja ni mogoče odstopati. Upravni organ druge stopnje pritožnikom še pojasnjuje, da se z evidentiranjem parcelacije ne posega v lastninsko pravico na predmetnih parcelah in parcelacija kot taka ne pomeni razpolaganja z zemljiščem v smislu razpolagalne komponente lastnine, torej pridobivanja in odsvajanja, saj po izvedeni parcelaciji in izdani odločbi lastninsko stanje na zemljišču, ki se je parceliralo, ostane isto. Pritožnikoma se še pojasni, da postopek razlastitve tudi ni predmet konkretnega postopka.

Tožbene navedbe

Tožnik je zoper izpodbijano odločbo vložil tožbo v upravnem sporu, v kateri predlaga, da se izpodbijana odločba razveljavi ter uveljavlja povračilo stroškov postopka.

Po prepričanju tožnika organ prve stopnje ni primerjal Občinskega odloka oziroma kartografskega dela odloka, z izvedeno parcelacijo. Iz obrazložitve odločbe prve stopnje GURS namreč izhaja le, "da je v elaboratu zagotovilo", da je izvedena parcelacija v skladu z načrtom parcelacije navedenega akta". Izpostavlja, da organ v času izdaje odločbe torej GURS ni imel pred seboj kartografskega dela odloka ... in ni imel niti akta ... in ni domnevnega načrta parcelacije, ki bi naj bil podlaga za delo geodetskega podjetja, da bi s svojim strokovnim znanjem primerjal in ugotovil, ali je ali ni parcelacija skladna s kartografskim delom odloka. Nadalje opozori, da naj bi v upravnem spisu bil tudi ta akt, navaja šele organ druge stopnje. A morebitna naknadna pridobitev dokumentacije, po tem, ko je odločba že izdana, po mnenju tožnika, ne more nadomestiti dela in nalog, ki bi jih moral opraviti organ prve stopnje, a tega ni izvedel. Meni, da delo organa 1. stopnje ni, da se zadovolji s tem, da v elaboratu geodetskega podjetja piše, da je le ta skladen z odlokom in da je o tem v elaboratu "zagotovilo". Po prepričanju tožnika, upravni organ prve stopnje, pri izdaji odločbe, ni ugotovil nobenih ključnih dejstev in izvajal nobenih dokazov, na podlagi katerih je izdal sporno odločbo in o tem tudi v odločbi ni o nobene obrazložitve. Tožnik meni, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da organ ni ugotovil dejanskega stanja in ni preveril s strokovnim znanjem tega, kar je sicer obvezno po šestem odstavku 48.člena ZEN - torej, da bi ugotovil, ali elaborat izkazuje skladnost izvedene parcelacije z načrtom parcelacije iz tega akta lokalne skupnosti. Tožnik pri tem izpostavlja, da je ugotavljanje dejanskega stanja nujno potrebno, saj zakon predpisuje, da zgolj v tem primeru, soglasje lastnikov s tako izvedeno parcelacijo ni potrebno (se pravi, če je parcelacija le malo drugačna, je soglasje lastnikov nujno). Nadalje tožnik navaja, da je izpodbijana odločba nezakonita, ker organ prve stopnje ni izvedel dejanske presoje skladnosti elaborata s kartografskim delom akta lokalne skupnosti in nezakonita, ker stranke postopka niso imele možnosti, da bi se z dejanskimi ugotovitvami organa prve stopnje, sploh lahko seznanile (dejanske ugotovitve morajo biti navedene in obrazložene tako, da jih je mogoče preizkusiti). GURS ni obrazložil, na kateri podlagi je bila parcelacija izvedena, kaj je bila podlaga za delo geodetov, ki so naredili elaborat, ali je objekt, za katerega se je parcelacija izvajala, viden iz odloka ali ne in ali je skladna s kartografskim delom odloka. Ker je odločba GURS pomanjkljiva, ker je neobrazložena, ker dejanski stan ni raziskan in ne obrazložen in ker ni jasno, in ali so konkretne nove parcelne meje, nastale v elaboratu geodetskega podjetja, skladne z odlokom ... in njegovim kartografskim delom, je odločba nezakonita in jo je, po mnenju tožnika, potrebno razveljaviti.

V nadaljevanju tožbe tožnik izraža svoje mnenje, da je parcelacija hud poseg v lastninsko pravico, in ker je v konkretnem primeru prišlo do posega brez pravne podlage, je po njegovem mnenju kršena lastninska pravica lastnika iz 33. in 67. člena Ustave RS, saj se brez zakonite odločbe in brez pravne in dejanske podlage, posega v lastninsko pravico tožnika.

Navedbe iz odgovora na tožbo

Toženka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Navedbe stranke z interesom

Sodišče je na podlagi prvega odstavka 38. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in prvega odstavka 19. člena ZUS-1 B. (predlagateljici postopka evidentiranja parcelacije) kot stranki z interesom poslalo kopijo tožbe zaradi morebitnega odgovora. Stranka z interesom na tožbo ni odgovorila.

Sodna presoja

K I. točki izreka :

Tožba je delno utemeljena.

Prvi odstavek 51. člena ZEN določa, da geodetska uprava po prejemu zahteve za uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije preizkusi, ali elaborat parcelacije vsebuje vse predpisane sestavine in ali podatki o novih delih mej in o parcelah omogočajo evidentiranje v zemljiškem katastru. Iz navedenega izhaja dolžnost geodetske uprave, da preveri formalno pravilnost elaborata parcelacije, v primeru izvedbe parcelacije na podlagi akta državnega organa pa tudi, da preveri skladnost parcelacije s tem aktom. Geodetska uprava torej ne odloča o zakonitosti odločb državnih organov, s katerimi je dovoljena parcelacija.

Šesti odstavek 48. člena ZEN določa, kadar se parcelacija izvede na podlagi akta državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, mora ta elaborat izkazovati skladnost izvedene parcelacije z načrtom parcelacije iz tega akta. Soglasje lastnikov s tako izvedeno parcelacijo ni potrebno. Iz šestega odstavka 48. člena in 5. točke četrtega odstavka 51. člena ZEN torej izhaja, da je pogoj za izdajo odločbe o evidentiranju parcelacije ta, da je izvedena v skladu z aktom državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, kadar se izvede na podlagi tega akta. Tožnik ugovarja tudi, da je izpodbijana odločba nezakonita, ker organ prve stopnje ni izvedel dejanske presoje skladnosti elaborata s kartografskim delom akta lokalne skupnosti in ker stranke postopka niso imele možnosti, da bi se z dejanskimi ugotovitvami organa prve stopnje, sploh lahko seznanile (dejanske ugotovitve morajo biti navedene in obrazložene tako, da jih je mogoče preizkusiti).

Tožnik v bistvenem zatrjuje, da bi moral organ po uradni dolžnosti preveriti skladnost elaborata parcelacije z načrtom parcelacije iz akta državnega organa, ki jo dovoljuje in da tega ni storila. Zatrjuje torej kršitev šestega odstavka 48. člena ZEN in 5. točke četrtega odstavka 51. člena ZEN. Sodišče ocenjuje, da so navedbe tožnika, da organ ni izvedel dejanske presoje skladnosti utemeljene, ker se toženka o skladnosti izvedene in evidentirane parcelacije z načrtom parcelacije iz akta državnega organa ni izrekla. Zgolj navedba, da je v elaboratu parcelacije izkazano zagotovilo, da je izvedena parcelacija v skladu z načrtom parcelacije in Odloka ne nudi zadostne podlage za presojo pravilnosti opravljenega preizkusa. To pomeni, da organ ni ustrezno obrazložil obstoja enega od kriterijev za vsebinsko utemeljenost zahteve za evidentiranje parcelacije, torej ali je parcelacija izvedena v skladu z aktom državnega organa, zaradi česar odločbe v izpodbijanem delu ni mogoče preizkusiti (2. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1 v zvezi s 7. točko drugega odstavka 237. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju ZUP).

13.Sodišče torej ugotavlja, da ne iz odločbe organa prve stopnje, kakor tudi ne iz odločbe organa druge stopnje, ne izhajajo ustrezno obrazloženi razlogi za odločitev organa. Po mnenju sodišča gre tako v predmetni zadevi pri obeh izpodbijanih odločbah za neustrezno in pomanjkljivo obrazloženost, saj ne zadoščata standardu obrazloženosti upravne odločbe (214. člen ZUP) in gre za takšne bistvene pomanjkljivosti, ki jih tožena stranka v postopku ne more več odpraviti. Izdana odločba v upravnem postopku mora biti obrazložena v skladu z zakonom tako, da je njeno materialno zakonitost mogoče preizkusiti. Pomanjkljivosti pa lahko tožena stranka sanira le v ponovnem postopku. Sodišče pripominja, da v kolikor je odločba pomanjkljiva in v njej niso navedeni ocena zakonskega dejanskega stanja stvari, ki je pomembna za zakonito in pravilno odločitev, dokazi, ki utemeljujejo obstoj takih dejstev in preudarki, ki so upravni organ vodili pri odločanju, gre za pomanjkljivost, ki stranki ne omogoča vložitve učinkovitega pravnega sredstva in so tako lahko zagotovljena pravna sredstva le navidezna. Stranka ima pravico seznaniti se z razlogi odločitve in preudarki, ki so upravni organ, ki je o zadevi odločal, vodili pri odločanju. Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, je določena s tistim, kar zahteva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem posameznem primeru. Sodišče tako pritrjuje tožniku, da sta odločbi neobrazloženi.

14.Glede na navedeno je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo v 2. in 3. točki odpravilo, kolikor se nanaša na nepremičnino, ki je last tožnikov, ter na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 zadevo v tem obsegu vrnilo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek. Ker je bilo treba odločbo v navedenem delu odpraviti že iz prej pojasnjenih razlogov, se sodišče o ostalih tožbenih ugovorih ni opredeljevalo. Postopek morebitne razlastitve ni predmet tega postopka.

15.Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K II. točki izreka :

16.V preostalem delu je tožba nedovoljena.

17.Za začetek in tek upravnega spora morajo biti ves čas postopka izpolnjeni pogoji (t. i. procesne predpostavke), predpisani v prvem odstavku 36. člena ZUS-1. Eden izmed teh pogojev je, da tožnik v tožbi uveljavlja svojo pravico ali pravno korist (3. točka) in ne tuje oziroma, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist (6. točka). Če procesne predpostavke niso izpolnjene, mora sodišče tožbo s sklepom zavreči (prvi odstavek 36. člena).

18.Po drugem odstavku 36. člena ZUS-1 mora sodišče na te razloge paziti po uradni dolžnosti. Stališče, da sodišče okoliščine, od katerih je odvisen obstoj procesnih predpostavk, ugotavlja po uradni dolžnosti, ne glede na tožbene navedbe (prvi odstavek 40. člena ZUS-1), je zavzelo tudi Vrhovno sodišče.

19.Sodišče ugotavlja, da je tožnik lastnik nepremičnine parc. št. ..., k. o. ... oziroma predvidoma novonastalih parc. št. ..., ... in ... k.o. ... ne pa tudi ostalih nepremičnin, ki so predmet evidentiranja izvršene parcelacije.

20.Po presoji sodišča lahko tožnik v tem postopku uspešno ščiti le svoje neposredne, individualne pravne interese, ki jih ima kot lastnik nepremičnine parc. št. ..., k. o. ... oziroma predvidoma novonastalih parc. št. ..., ... in ... k. o. ..., ne more pa uveljavljati, da je odločba nezakonita tudi glede ostalih nepremičnin. Če se s predlagano parcelacijo niso strinjali ostali lastniki na katere se nanaša izpodbijana odločba, so lahko pravna sredstva zoper odločbo vložili sami.

21.Glede na navedeno je bilo treba tožbo tožnika v delu, ki se nanaša na evidentiranje parcelacije nepremičnin, ki niso v njegovi lasti niti na njih ni izkazal nobenih drugih pravic, zavreči.

K III. točki izreka :

22.Ker je sodišče tožbi delno ugodilo, ta del pa je glede na tožbene navedbe za tožnika bistven, je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka. Po določilu drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožeča stranka, ki jo je v postopku upravnega spora zastopal odvetnik kot pooblaščenec, upravičena do povrnitve priglašenih stroškov v višini 285,00 EUR, ki jih je sodišče ob upoštevanju 22 % DDV (odvetnik je namreč zavezanec za plačilo DDV), kar znaša skupno 347,70 EUR, naložilo v plačilo toženi stranki.

23.Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi s 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

24.Plačana sodna taksa za postopek bo tožeči stranki vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah - ZST-1).

-------------------------------

Upravno sodišče RS, sodba in sklep, opr. št. I U 1918/2020 z dne 18. 12. 2020.

Prim. sodbi Upravnega sodišča RS II U 39/2020 z dne 27. 1. 2023, II U 190/2020 z dne 30. 6. 2023, sodba Vrhovnega sodišča RS I Up 248/2002 z dne 10. 11. 2004 idr.

Glej I Up 196/2020.

Zveza:

Zakon o evidentiranju nepremičnin (2006) - ZEN - člen 48, 48/6, 51

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.