Jedro

Določba 106. člena ZDavP-2, ki omogoča odpis davka, ki ga v postopku stečaja ni bilo mogoče izterjati, zavezanec za davek pa je s stečajnem prenehal, se nanaša le na obveznosti, povezane s poslovno dejavnostjo podjetnika, na pa na njegove obveznosti, ki so osebne narave.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Davčni urad Ptuj zavrnil tožnikovo vlogo za odpis davčne obveznosti iz naslova dohodnine. Pri tem v obrazložitvi odločbe navaja, da v obravnavanem primeru predstavljata pravno podlago za odločanje 101. člen Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06, ZDavP-2)in Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/2006, v nadaljevanju: Pravilnik). Po določbi 101. člena ZDavP-2 davčni organ lahko dovoli odpis, delni odpis in odlog plačila davka za čas do dveh let oz. dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, če bi se s plačilom davčne obveznosti lahko ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Po določbi drugega odstavka 37. člena Pravilnika pa lahko davčni organ v celoti odpiše zapadlo davčno obveznost, če mesečni dohodki na družinskega člana ne presegajo osnovnega zneska minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvo in je v času odločanja znašal 221,70 €. V postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnik od 11. 7. 2008 prijavljen v gospodinjski skupnosti sam, kar je davčni organ upošteval pri ugotavljanju njegovih dohodkov. Po podatkih v centralnem registru tožnik ni imetnik nematerializiranih vrednostnih papirjev, prav tako tožnik ni voden v evidenci prejemnikov denarne socialne pomoči. Tožnik je bil prijavljen v evidenci brezposelnih oseb od 7. 1. 2008 dalje, vendar je bil dne 12. 8. 2008 izbrisan iz evidence s šestmesečno prepovedjo ponovnega vpisa v evidenco brezposelnih oseb. Navedena prepoved pa izteče marca 2009. Tožnikov katastrski dohodek znaša 6,34 €, tako da preračunan mesečni dohodek znaša 0,52 €. Iz sklepa Okrožnega sodišča v Kranju opr. št. St 2/2007 z dne 27. 7. 2007 je razvidno, da je bil nad tožnikom kot samostojnim podjetnikom zaključen stečajni postopek. Davčni urad je zato pristopil k izvršbi na dolžnikove nepremičnine v k.o. ..., vl. št. 27, parc. št. 739 in 740, ki v naravi predstavljata sadovnjak, gozd in njivo, katerih solastnik je tožnik do 2197/10000 od celote. Na navedenih nepremičninah je bila predhodno vpisana hipotekarna pravica upnika A.A. d.d., ki pa je odstopil od izvršbe, ker je postopek poplačila nadaljeval zoper poroka. Davčni organ je glede na navedene podatke zaključil, da ne more ugotoviti dejanskega stanja, ali je tožnikovo preživljanje ogroženo ali ne. Na podlagi vseh okoliščin je štel, da tožnik ne izkazuje zadostne skrbnosti za to, da bi si uredil ter skrbel za svoj socialni in finančni položaj, zaradi česar je mogoče sklepati, da njegovo preživljanje ni ogroženo, zato je vlogo za odpis davčne obveznosti iz naslova dohodnine zavrnil. Tožnik je bil namreč izbrisan iz evidence brezposelnih oseb s šestmesečno prepovedjo ponovnega vpisa v evidenco brezposelnih. V kolikor bi bilo ogroženo njegovo preživljanje bi le-ta bil vpisan v evidenci prejemnikov denarne socialne pomoči, prav tako pa bi izpolnjeval obveznosti do urada za delo, v posledici česar ne bi bil izbrisan iz evidence brezposelnih oseb. Davčni urad Kranj je tudi že pristopil k izvršbi na tožnikove nepremičnine, morebitni odpis davčne obveznosti iz naslova dohodnine pa bi pomenil, da je davčni organ morebitnim ostalim upnikom dal možnost poplačila dolga iz nepremičnin tožnika. Navedeno odločitev je potrdila tudi tožena stranka z odločbo št. DT 499-31-315/2008 z dne 30. 1. 2008, ker je ugotovila, da je bila odločitev prvostopnega organa pravilna. V zvezi s tožnikovim pritožbenim ugovorom, da davčni organ ne bi smel voditi postopkov prisilne izterjave, ker je zoper njega končan stečajni postopek in so obveznosti po zakonu ugasnile, pa je navedla, da se je stečajni postopek vodil in končal zoper samostojnega podjetnika, zato je tudi davčni dolg samostojnega podjetnika ugasnil. Vendar pa to ne pomeni, da je ugasnil tudi davčni dolg, ki se nanaša na tožnika kot fizično osebo.

Tožnik v tožbi navaja, da je bil dne 28. 8. 2007 pravnomočno zaključen stečajni postopek nad njegovim podjetjem B.B., s.p. Zaradi navedenega tožena stranka ni upravičena voditi postopka odpisa davčnega dolga, ker so z zaključkom stečajnega postopka ugasnile tudi njegove davčne obveznosti, ki so nastale do pričetka stečaja. Ne strinja se s tališčem tožene stranke, da njegova dohodninska obveznost s stečajem ni ugasnila, ker gre za obveznost fizične osebe. Vsi tožnikovi davčni dolgovi izvirajo iz naslova opravljanja samostojne dejavnosti, to je tudi dohodninska obveznost. Dobiček iz naslova opravljanja dejavnosti je namreč vključen med obdavčljive dohodninske dohodke, kar pomeni, da je dohodninska obveznost posledica dobičkov iz naslova opravljanja dejavnosti. Iz tega razloga ni mogoče razlikovati med obveznostjo iz naslova davka iz dejavnosti, ki je akontacija dohodnine in dohodninsko obveznostjo. Ne glede na davčna pravila so vse obveznosti samostojnega podjetnika dejansko obveznosti fizične osebe, ker samostojni podjetnik ni pravni subjekt. Samostojni podjetnik kot fizična oseba je lastnik vseh sredstev, vključenih v poslovanje. Posledično se stečajni postopek vodi zoper fizično osebo in glede obveznosti, ki so v povezavi z opravljanje samostojne dejavnosti. Stečajna masa se namreč oblikuje iz premoženja, ki ga podjetnik uporablja za opravljanje svoje podjetniške dejavnosti ter premoženja, ki je v lasti nosilca dejavnosti kot fizične osebe. Absurdno je, da bi se v stečajno maso vključilo vse premoženje fizične osebe, hkrati pa po stečajnem postopku ne bi ugasnile dohodninske obveznosti fizične osebe. Tožnik predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter ugotovi, da je dohodninska obveznost tožnika ugasnila z zaključkom stečajnega postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je bil nad dolžnikom B.B., s.p., torej kot samostojnim podjetnikom posameznikom s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. St 2/2007 z dne 27. 7. 2007 na podlagi Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) uveden in zaključen stečajni postopek; prav tako ni sporno, da je bil stečajni postopek zaključen po 2. odstavku 99. člena ZPPSL, ker sredstva, ki bi šla v stečajno maso ne bi zadoščala niti za stroške postopka. Sporno pa je vprašanje, ali ima stečajni postopek nad tožnikom kot samostojnim podjetnikom posameznikom vpliv tudi na prenehanje njegovih obveznosti iz naslova dohodnine.

Samostojni podjetnik je ena izmed možnih statusnih oblik opravljanja gospodarske dejavnosti, ki pa se od drugih oblik, ki jih predvideva Zakon o gospodarskih družbah (ZGD), razlikuje po tem, da nima lastnosti pravne osebe. Pravno organizacijska oblika samostojnega podjetnika posameznika torej nima lastne pravne subjektivitete, ločene od pravne subjektivitete nosilca podjema – podjetnika kot fizične osebe. Po določbah ZGD za obveznosti, ki nastanejo pri opravljanju gospodarskega podjema samostojnega podjetnika, odgovarja nosilec tega podjema – podjetnik kot fizična oseba z vsem premoženjem, tako s premoženjem, ki je stvarna podlaga opravljanja gospodarskega podjema, kakor tudi s svojim osebnim premoženjem (premoženjem, namenjenim zadovoljevanju osebnih potreb). Čeprav zakon glede odgovornosti za obveznosti ne loči podjetniškega in osebnega premoženja, pa je glede nastanka obveznosti potrebno razlikovati ali so te nastale v povezavi z opravljanjem dejavnosti podjetnika kot gospodarskega subjekta (t.i. poslovne terjatve) ali s to dejavnostjo niso povezane (t.i. osebne terjatve). V primeru stečaja samostojnega podjetnika po določbah ZPPSL so namreč po uveljavljenem stališču sodne prakse s stečajem prenehale le terjatve, ki se nanašajo na poslovno dejavnost, na pa tudi terjatve, ki so osebne narave (napr. sodbi Vrhovnega sodišča II Ips 669/2005, II Ips 76/2006).

Po Zakonu o dohodnini je dohodnina davek od dohodkov fizičnih oseb. Zavezanec za dohodnino je fizična oseba. Dohodnina je torej davek, ki je vezan na posameznika kot fizično osebo, torej gre za obveznost osebne narave. To velja tudi v primeru, ko dohodek, ki je vir dohodnine, predstavlja dohodek iz opravljanja dejavnosti. V takšnem primeru se torej pravne posledice stečajnega postopka nad samostojnim podjetnikom kot gospodarskim subjektom, ki je bil zaključen po ZPPSL, ne raztezajo tudi na obveznosti, ki so povezane z davčnim zavezancem kot fizično osebo v zvezi z dohodninsko obveznostjo. Glede na navedeno je pravilno stališče tožene stranke, da v obravnavanem primeru s stečajem tožnika kot samostojnega podjetnika ni prenehala tudi njegova obveznost iz naslova neplačane dohodnine. Prav tako navedena obveznost ni prenehala na podlagi določbe 106. člena ZDavP-2. V skladu z navedeno določbo v primeru stečaja davčni organ odpiše davek, ki ga v postopku stečaja ni bilo mogoče izterjati, zavezanec za davek pa je s stečajnem prenehal. Po presoji sodišča se tudi navedena določba nanaša le na obveznosti, povezane s poslovno dejavnostjo podjetnika, na pa na njegove obveznosti, ki so osebne narave.

Ker drugih ugovorov, ki bi se nanašali na ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za odpis sporne obveznosti v skladu s 101. členom ZDavP-2 in Pravilnikom, tožnik v tožbi ne navaja, sodišče pa je v zvezi z izpodbijano odločbo ugotovilo, da je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno, je zavrnilo tožnikovo tožbo kot neutemeljeno, na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006, 62/2010, ZUS-1).