Jedro

Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da se pred potekom enega leta ne more (ponovno) predlagati prenehanje skrbništva. Iz ugotovitev celotnega postopka nedvomno izhaja, da (prej) ni mogoče pričakovati ozdravitve ali znatnega izboljšanja psihofizičnega stanja pritožnika (prvi odstavek 68. člena ZNP-1). Zavzemanje pritožbe, da je rok predolg, ker je od izvedenskega mnenja preteklo že več kot leto in pol, ni utemeljeno, saj je postopek zanesljivo pokazal, da funkcioniranje pritožnika na področju, zaradi katerega je postavljen pod skrbništvo, ostaja nespremenjeno.

Izrek

I.Pritožbe se zavrnejo in se izpodbijani sklepi sodišča prve stopnje potrdijo.

II.Udeleženka A. A. sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Okrajno sodišče v ... je predlagatelju B. B. (roj. 1950) s sklepom N 00/2011 z dne 18. 5. 2012 odvzelo poslovno sposobnost za vse aktivnosti povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki, volilne pravice pa mu ni odvzelo (C4). Odločitev je v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2010/2012 (C5) postala pravnomočna 10. 10. 2012. Okrajno sodišče v ... je predlog za vrnitev delno odvzete poslovne sposobnosti B. B. s sklepom N 00/2017 z dne 30. 1. 2020 zavrnilo (C6). Odločitev je v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 633/2020 (C7) postala pravnomočna 21. 7. 2020. Predmetni postopek za vrnitev delno odvzete poslovne sposobnosti oziroma za spremembo skrbniških obveznosti teče na podlagi predloga, ki ga je sodišče prve stopnje prejelo 1. 10. 2020.

2.Z izpodbijanim sklepom z dne 17. 10. 2022 je sodišče prve stopnje predlog za postavitev začasnega skrbnika z dne 11. 10. 2022 zavrnilo. Z izpodbijanim sklepom z dne 17. 11. 2022 je sodišče prve stopnje odmerilo nagrado sodnemu izvedencu v višini 267,08 EUR, od nagrade obračunalo prispevke, ugotovilo, da izvedenec ni zavezanec za DDV, finančno računovodski službi naložilo, da izvrši plačilo skupnega zneska iz sredstev sodišča, plačilo pa izvede v rokih, ki jih določa Pravilnik o sodnih izvedencih in cenilcih, in sicer iz proračuna Republike Slovenije, v skladu z določbami zakona, ki ureja izvrševanje proračuna. Z izpodbijanim sklepom z dne 22. 12. 2022 pa je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za prenehanje skrbništva oziroma podredno spremembo skrbniških obveznosti ter sklenilo, da novega predloga za prenehanje skrbništva ali za delno ukinitev skrbništva ni mogoče vložiti pred potekom enega leta od pravnomočnosti sklepa. Odločilo je tudi, da udeleženci postopka nosijo vsak svoje stroške postopka.

3.Zoper sklepa z dne 17. 10. 2022 in z dne 22. 12. 2022 se je pravočasno pritožil predlagatelj (v nadaljevanju tudi pritožnik), zoper sklepa z dne 17. 11. 2022 in z dne 22. 12. 2022 se je pravočasno pritožila udeleženka A. A. (v nadaljevanju tudi pritožnica), ki se je zoper slednji sklep po izteku pritožbenega roka pritožila še po pooblaščencu.

4.Pritožnik navaja, da se s sklepom z dne 17. 10. 2022 ne more strinjati, ker kot nasprotna udeleženka dejansko nastopa sodnica F. F., ki mu brez upoštevanja 22. člena Ustave kot arbiter krati pravico do odvetnika in pravico za spremembo skrbnika ter ga žali, da je navedeni predlog napačno poimenoval. Zato se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in zaradi kratenja ustavne pravice do enakega varstva pravic. Predlaga, da se sklep odpravi in se mu na račun sodišča postavi zaprošenega odvetnika in ugodi predlogu za spremembo skrbnika ali na podlagi vlog in zdravniškega izvida predlogu za prenehanje skrbništva ugodi. Podrejeno še navaja, da je izvedeniško mnenje, ki ga je podal prof. G. G. brez učinka in pritožbenemu sodišču predlaga, da sodišču naloži postavitev novega izvedenca, ki naj bo strokovnjak prava, ker je treba v konkretnem postopku ugotoviti ali pritožnik razpolaga z znanjem za samostojno zastopanje v upravnih in sodnih postopkih, tega znanja pa psihiatri nimajo. Ker sodnemu izvedencu pripombe še niso bile odstopljene, gre za zavlačevanje postopka, zato naj se spis odstopi drugemu sodišču. Trdi, da je izpostavljen vsesplošnemu ekonomskemu in psihičnemu nasilju, odvzem poslovne sposobnosti pa mu očitno škoduje ter povzroča nove krivice in nasilje.

5.Na pritožbo je odgovorila pritožnica in meni, da je pritožba pritožnika utemeljena.

6.Pritožnica se zoper sklep z dne 17. 11. 2022 pritožuje, ker je prepozen in neskladen s spisom. Iz spisa izhaja, da je izvedenec mnenje podal 2. 7. 2021, za kar ga je sodišče že nagradilo s sklepom z dne 27. 7. 2021. Izvedenec je "predlagatelja" pregledal 22. 6. 2021, zato je njegovo mnenje z dne 15. 11. 2022 neskladno s trenutnim zdravstvenim stanjem B. B. ter zakonsko nedovoljeno. Poleg tega je sodišče navedeni sklep izdalo po zaključku postopka, saj je na obravnavi 15. 11. 2022 odločilo, da se obravnava oziroma postopek zaključi. Zato pritožnica predlaga, da se napadeni sklep odpravi in sodišču prve stopnje naloži postavitev novega izvedenca.

7.Na pritožbo pritožnice je odgovoril pritožnik in navaja, da je pritožba nedvomno utemeljena.

8.Pritožnica sklep z dne 22. 12. 2022 izpodbija z laično pritožbo z dne 23. 1. 2023. Zaprosila je za nujno Bpp, a odločitve še ni prejela, zato pritožbo piše sama in predlaga, da se jo odstopi drugemu pritožbenemu sodišču ali nepristranskemu in "neokuženemu" strokovnemu višjemu sodišču oziroma sodnici. Pritožbo vlaga zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi zmotne uporabe materialnega prava, zaradi kršitve določb postopka in zaradi nespoštovanja pravic do enakega in poštenega sojenja ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in napadeni sklep v celoti razveljavi in ga spremeni tako, da ugodi predlogu za prenehanje skrbništva oziroma ugodi predlagani spremembi skrbniških obveznosti ali podrejeno sklep v celoti razveljavi in zadevo vrne v ponovni postopek drugemu prvostopnemu sodišču.

9.Trdi, da je pri B. B. prišlo do spremembe v mišljenju in so prenehali razlogi zaradi katerih mu je bila delno odvzeta poslovna sposobnost, ki mu tudi ni bila v korist, saj je delno uničila premoženje, družino in uspešno podjetje. Sodišče prve stopnje mnenja lečečega psihiatra ni upoštevalo in ga ni zaslišalo, prav tako tako ni upoštevalo predloga za postavitev priznanih strokovnjakov psihiatrične stroke in ni zaslišalo lečeče zdravnice ter predlaganih prič. Že na naroku 13. 5. 2021 je sodišču predlagala, da se postavi za izvedenca psihiatra prim. H. H. ali psihiatrinjo prof. I. I. oziroma psihiatrinjo prof. J. J., katerim je stanje B. B. dobro znano. Odvzem poslovne sposobnosti je temeljil na neetičnem "zdravljenju" Psihiatrične klinike v X., takrat še pripravnice ga. P. P. in predvsem na sodelovanju navedene s pritožnikovo sestro C. B., ki goji sovraštvo do B. B. Postavljeni psihiater v tem postopku pa je s te klinike. Konec leta 2008 sta dr. K. K. in dr. L. L. v izvedeniškem mnenje uporabila nepravilno in nepreverljivo pisanje in zdravljenje P. P. Da je B. B. krivično odvzeta poslovna sposobnost, je razvidno tudi iz mnenje M. M., ki je v mnenju z dne 21. 2. 2012 opozoril na zmedo, ki je nastala zaradi etično spornega ravnanja - predvsem zaradi podajanja šarlatanskega "strokovnega mnenja javnega zavoda". Od odvzema poslovne sposobnosti je B. B. v nevzdržni duševni in socialni stiski, procesno in pravdno nesposoben. Po nemoralnih tožbah matere, sestre in nečakinje se je znašel v sodnih postopkih, dokazano pa ni blodnjav niti paranoiden ter pravilno razume te krivične postopke. V postopkih, v katerih je protizakonito izgubil vse pošteno zasluženo premoženje, dostojanstvo, zdravje, delovno sposobnost, gospodarsko dejavnost, družino, hišo in vse ostalo premično premoženje mu ni bilo zagotovljeno enako varstvo pravic, pravica do sodnega varstva in pravica do pravnih sredstev, je poskušal procesno in pravdno nesposoben in brez denarja za odvetnike popraviti storjene krivice. Kljub znani procesni, pravdni in finančni nesposobnosti mu v nobenem navedenem postopku ni bil postavljen odvetnik. Prav tako mu ni bil odvetnik postavljen za pritožbo zoper sklep o odvzemu in vrnitve poslovne sposobnosti, čeprav to pravico vsakomur zagotavlja 13. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP). Višjemu sodišču je iz postopkov, v katerih se je B. B. branil sam, brez pravice do odvetnika, znano, da kljub pravdni nesposobnosti njegovo postopanje ni bilo blodnjavo in paranoidno. O tem je izvedenec dr. L. L. pisal brez vpogleda v sodne spise, zdravstveno in psihiatrično dokumentacijo, pred pritožnico je izjavil "te solate ne bom bral, se bom kar pogovoril s sodnico", drugi izvedenci pa po njem črpajo neresnične ugotovitve. Neprimeren je bil način obravnavanja in vodeno zaslišanje izvedenca na naroku 15. 11. 2022, ko je leto in pol po opravljenem razgovoru z B. B. odgovarjal na trdilna vprašanja sodišča ter celo v škodo B. B. spremenil mnenje z dne 2. 7. 2021 in ga brez psiholoških in nevroloških preiskav v pričakovanju sodišča prikazal kot trajnega debila z uničeno možganovino. Dejansko stanje in pravne sposobnosti B. B. so jasno opisane v vlogi z dne 11. 5. 2021. Nepravilno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ter posledično nepravilna uporaba materialnega prava je posledica očitnih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka. Kljub razumni izpovedi B. B. in strokovnem mnenju lečečega psihiatra ter brez upoštevanja sodne prakse in 244. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je sodišče za izvedenca postavilo psihiatra prof. G. G., ki je po 20 minutnem splošnem razgovoru brez pregleda zdravstvene, psihiatrične in spisne dokumentacije podal fiktivno oziroma neresnično izvedeniško mnenje, na katerega je pritožnica podala pripombe, ki jih sodišče izvedencu ni izročilo. Predlagala je tudi, da se raznih poizvedb ne upošteva, zasliši pa naj se sinova B. B., po potrebi sodnico R. R., psihiatrinjo P. P. in izvedenca dr. L. L., česar pa sodišče prve stopnje ni storilo. Naroka 15. 11. 2022 se ni udeležila, ker ni prejela odgovora na obširne in argumentirane pripombe na izvedeniško mnenje. Sodišče pa je narok opravilo in izvedenca zaslišalo. Sodnica je izvedenca zavedla, da B. B. od odvzema poslovne sposobnosti še vedno sproža sodne postopke, čeprav ji je znano, da so njegove vloge brez učinka oziroma neobstoječe. Enako velja glede pregona kaznivih dejanj, ki so posledica zlorab in nečloveških ravnanj. Izvedenec je odgovarjal v smeri, ki jo je želela sodnica, razžalil prim. H. H. in neresnično povedal, da je pregledal vso psihiatrično dokumentacijo. Pritožnica zaključuje, da se je B. B. s situacijo pomiril in želi živeti normalno življenje, sposoben je skrbeti sam zase, za svoje koristi in interese in je v celoti poslovno sposoben. Zaradi odvzema poslovne sposobnosti so mu kratene človekove pravice in svoboščine iz 22. in 23. člena Ustave RS (URS) in posledično kršene pravice iz 6. in 13. člena EKČP.

10.V odgovoru na pritožbo pritožnice pritožnik navaja, da je ta utemeljena in predlaga odpravo sklepa z dne 22. 12. 2022.

11.Pritožnik se zoper sklep z dne 22. 12. 2022 pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov, zaradi kršitve vseh procesnih in človekovih pravic, zaradi očitnega protizakonitega, pristranskega sojenja in zlorabe uradne moči in sicer na višje sodišče, ki naj ga na podlagi predloga za delegacijo pristojnosti določi Vrhovno sodišče. Pritožbenemu sodišču predlaga, da odpravi sklepa predsednice Okrajnega sodišča v ... o zavrnitvi predloga za izločitev sodnice F. F. Sodnica ni upoštevala mnenja prim. H. H. in izpovedi pritožnika temveč je postavila malomarnega izvedenca prof. G. G., ki je le na osnovi nestrokovnih in neetičnih psihiatričnih izvidov kolegice "psihiatrinje P. P." podal lažno izvedeniško mnenje, ki je po sklepu Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 4268/2010 brez učinka. Zoper mnenje izvedenca prof. G. G. je podal pripombe, prav tako predlagateljica
, vendar jih sodnica ni poslala izvedencu, predlog za postavitev novega izvedenca pa je prezrla. Po 16 mesečnem mirovanju je v nenavzočnosti strank izvedenca prof. G. G. zaslišala, ta pa je brez preučitve spisa lažno odgovarjal na vprašanja ter svoje prvotno mnenje spremenil tako, da pritožnik ni sposoben samostojnega zastopanja niti kot rtev kaznivih dejanj v kazenskih postopkih, prav tako ne v postopkih podalj1anja osebnih dokumentov in pro1enj za brezplano pravno pomo. Ker se mu vse pro1nje za brezplano pravno pomo zavrne, mu niso zagotovljene procesne in ustavne pravice, ki jih Ustava s leni 14., 15., 18., 21., 22., 23., 25.,  vsakomur zagotavlja. Po prejemu izpodbijanega sklepa je vloil pro1njo za nujno brezplano pravno pomo, vendar odlobe 1e ni prejel. Opravilna sposobnost mu je bila odvzeta protizakonito in z namenom kratenja pravic, postopke pa je samovoljen in zlonameren, saj sodnica in G. G. nista upo1tevalo nobene njegove vloge in dokazov. Iz postopkov, v katerih so ga zastopali neuki centri za socialno delo in Zdruenje ... je jasno razvidno, da mu skrbni1tvo 1kodi. Glede na navedeno in po oitnih kaznivih dejanjih sodnice in izvedenca lahko postopek primerja z dachauskimi in ko1evskimi procesi in zato predlaga, da se napadeni sklep razveljavi in spremeni tako, da se predlogu ugodi. V vsakem primeru pa naj se razveljavi odloitev, da predloga za prenehanje skrbni1tva ali delno ukinitev skrbni1tva ni mono vloiti pred pretekom enega leta od pravnomonosti sklepa, saj je od pregleda in mnenja izvedenca prof. G. G. minilo 1e ve kot eno leto. Prilaga zadnja psiholo1ka izvida z dne 29. 12. 2022 in z dne 8. 9. 2017 iz katerih je jasno razvidno, da nima uniene moganovine, "blodnje, paranoidnost in preganjavice" pa so neresnine in aljive. Vse kar je izjavil 13. 2. 2020 se je resnino zgodilo. Na podlagi te izjave tee predkazenski postopek, on pa je rtev dolgoletnega preganjanja. Zasli1i naj se kriminalista S. S. in ogleda zapeateni in unieni poslovni objekt ter uspeno obrt. Predlaga delegacijo Vi1jega sodi1a v Ljubljani.

12.Na pritožbo je odgovorila pritožnica in se strinja, da se skrbništvo ukine.

13.Pritožnica v pritožbi z dne 6. 7. 2023, ki jo je vložila po pooblaščencu2 izven pritožbenega roka zoper sklep z dne 22. 12. 2022 uveljavlja vse predvidene pritožbene razloge in predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in odločitev spremeni tako, da se predlogu za prenehanje skrbništva ugodi, podrejeno pa vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Pritožbo vlaga v skladu s tretjim odstavkom 36. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Pravice drugih oseb, ki se opirajo na izpodbijani sklep, niso prizadete, predlagatelj pa se z vložitvijo pritožbe in razveljavitvijo izpodbijanega sklepa strinja. Tudi sam si prizadeva za prenehanje oziroma odpravo skrbništva, kot dodatno pa se predlaga njegovo zaslišanje.

Ne drži, da mnenje prim. H. H. ne more predstavljati relevantnega dokaza. Ni res, da navedeni opisuje zgolj vsakdanje življenje predlagatelja, temveč želi poudariti, da je predlagateljeva miselna produktivnost primernejša, razumevanje izboljšano, socialni stiki so vzpostavljeni in prilagojeni, čustvovanje predlagatelj obvladuje in je brez večjih spominskih motenj ter občutka ogroženosti. Ima stik z realnostjo, nadpovprečne intelektualne sposobnosti in je primerno kritičen. Ker sodišče ni v zadostni meri obrazložilo, zakaj predlagano zdravniško mnenje prim. H. H. ni primerno, je storilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v povezavi z 42. členom ZNP-1. Posledično je kršilo tudi 22. in 23. člen URS ter 6. člen EKČP. Sklicuje se na odločbo Up -1273/09-30 z dne 13. 10. 2011. Ne drži, da zato, ker je prim. H. H. lečeči psihiater predlagatelja, njegovega zdravniškega mnenja ni moč upoštevati, ker je pristransko. Sodišče je predlagatelju delno odvzelo poslovno sposobnost na podlagi mnenj dr. K. K. in dr. L. L., ki sta svoje mnenje oprla na pisanje in zdravstveno dokumentacijo takratne pripravnice (sedaj psihiatrinje) P. P. Ta pa je bila v stiku s predlagateljevo sestro C. B., s katero so odnosi predlagatelja več kot očitno skrhani. S tem, ko je sodišče predlagatelju delno odvzelo poslovno sposobnost v zadevi N 00/2011 na podlagi izvedeniškega mnenja dr. L. L. je storilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka, saj je bila dokumentacija, na kateri je temeljilo mnenje, pristranska. Ker sodišče te dokumentacije ni izločilo, je storilo absolutno bistveno kršitev po 2. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v povezavi z 247. členom ZPP. Zavrnitev mnenja prim. H. H. ni utemeljena, odločitev pa je oprta na izvedeniška mnenja, ki vsa vključno z izvedeniškim mnenjem prof. G. G. izvirajo iz mnenja prvotne psihiatrinje P. P., ki je po stališču pritožnice pristransko in neverodostojno. Ker se sodišče ne opredeli do pristranskosti navedenih izvedeniških mnenj, stori procesno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sklepa ni mogoče preizkusiti.

Navedeno kršitev pa je sodišče storilo tudi, ker je zavrnilo dokazne predloge za zaslišanje A. A., Č. B., D. B., osebne zdravnice dr. N. N., zaposlenih na CSD Š. Š. in T. T., psihiatra dr. L. L. in P. P. ter sodnikov U. U., V. V. in R. R. Predvsem zaslišanje ožjih družinskih članov in delavcev CSD predstavlja pomemben dokaz za popolno ugotovitev dejanskega stanja, posebej zato, ker je predlagatelju poslovna sposobnost odvzeta oziroma omejena ravno zaradi konfrontacije z družinskimi člani in ostalimi osebami ter uradnimi institucijami.

Sodišče bi moralo upoštevati tudi sodno prakso (I Cp 1638/2015 z dne 8. 9. 2015) in v izvedensko mnenje prof. G. G. podvomiti, ker je mnenje spremenil. S tem pa se postavlja tudi vprašanje pristranskosti izvedenca, na katerega sodišče ni odgovorilo, kar prav tako predstavlja kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Iz previdnosti in podrejeno pritožnica še navaja, da bi bilo smiselno, da bi predlagatelj lahko samostojno nastopal vsaj v upravnih in kazenskih postopkih, ki že tečejo in v katerih nastopa kot žrtev kaznivega dejanja, kot to izhaja iz izvedeniškega mnenja prof. G. G. Sodišče je povzelo, da je predlagatelju odvzeta poslovna sposobnost na področju, kjer se ne zmore ustrezno obvladovati v situacijah, to je, kjer se čuti ogoljufanega, izigranega, ponižanega, kar pa so vsi odnosi z družinskimi člani in ostalimi osebami ter uradnimi institucijami, ki so kakorkoli povezane s temi odnosi ali so posledica spora v primarni družini. Napačen je zaključek sodišča v 32. točki, da predlagatelju ni mogoče vrniti poslovne sposobnosti vsaj za podaljšanje osebnih dokumentov. Gre za postopek, ki ni z ničemer povezan z razlogi, zaradi katerih je bila predlagatelju delno odvzeta poslovna sposobnost. Sodišče ob tem zgolj pavšalno in brez ustrezne kritične dokazne ocene zaključi, da bi predlagatelj tudi zoper uslužbence na upravni enoti podajal nove kazenske ovadbe in sprožal druge sodne postopke.

13.Pritožnik v odgovoru na pritožbo z dne 6. 7. 2023 navaja, da je iz nje razvidno, da postopek temelji na samovoljnosti in maščevanju prvostopenjske sodnice in na dogovorjenem sodno izvedeniškem mnenju in pričanju prof. G. G. Predlaga, da se ga pred odločitvijo o pritožbi zasliši in s tem prepriča v njegove sposobnosti ter predlogu za prenehanje skrbništva ugodi.

14.Predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča v tej zadevi je bil zavrnjen3. Pravnomočno so bile zavrnjene tudi zahteve za izločitev višjih sodnikov4.

15.Pritožbe niso utemeljene.

16.V skladu s 350. členom ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1 sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožbeno sodišče se v nadaljevanju opredeljuje le do tistih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena za posamezno sprejeto odločitev (prvi odstavek 360. člena ZPP).

17.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje pri odločanju o prenehanju skrbništva oziroma o spremembi skrbniških obveznosti ni zagrešilo napak ne pri vodenju postopka ne pri uporabi materialnega prava, pravilno pa je ugotovilo tudi pravno pomembna dejstva za odločitev. Pritožniku zatrjevane ustavne pravice niso bile kršene, prav tako ne pravici iz 6. in 13. člena EKČP.

O pritožbi predlagatelja zoper sklep Okrajnega sodišča v ... N 00/2020 z dne 17. 10. 2022

18.Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za postavitev začasnega skrbnika pritožniku temelji na ugotovitvi, da predlagatelj ima skrbnico, da glede na njene aktivnosti ni mogoče sklepati, da ga zaradi tega, ker je v preteklosti zbolela zaradi vseh krivic, povezanih z odvzemom delavnice, ni zmožna zastopati, kolizija interesov pa v tem postopku (tako kot je bila v postopku pred upravnim sodišče v zadevi I U 14/2016) ni zatrjevana in tudi ne podana. Navedenih ključnih ugotovitev sodišča prve stopnje pritožnik ne izpodbija. S trditvijo, da kot nasprotna udeleženka dejansko nastopa sodnica F. F., ki mu brez upoštevanja 22. člena Ustave kot arbiter krati pravico do odvetnika in hkrati pravico za spremembo skrbnika ter ga žali, da je navedeni predlog napačno poimenoval, pravilne odločitve sodišča prve stopnje ne more izpodbiti.

O pritožbi udeleženke A. A. zoper sklep Okrajnega sodišča v ... N 00/2020 z dne 17. 11. 2022

19.Pritožnica sklepa o odmeri nagrade izvedencu ne more uspešno izpodbiti z lastno oceno kvalitete izvedenskega mnenja. Nestrinjanje z izvedenskim mnenjem in očitane pomanjkljivosti spadajo v sklop dokazne ocene, ne pa v okvir presoje pravilnosti sklepa o odmeri nagrade.

Pritožnica tudi zmotno meni, da je izpodbijani sklep o odmeri nagrade izvedencu prepozen. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvedencu odmerilo nagrado za ustno podajanje mnenja na naroku dne 15. 11. 2022 in na podlagi istega dne vloženega stroškovnika. V skladu z drugim odstavkom 50. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih sodišče o zahtevi za odmero plačila za delo in povrnitev stroškov odloči najpozneje v 30 dneh od dneva prejema zahteve, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo. S sklepom z dne 27. 7. 2021 sodišče izvedencu teh kasnejših stroškov ni priznalo, v čem vidi pritožnica neskladnost izpodbijanega sklepa s spisom, pa pritožba ne pove.

O pritožbah udeleženke in predlagatelja zoper sklep Okrajnega sodišča v ... N 00/2020 z dne 22. 12. 2022 in zoper sklepa predsednice Okrajnega sodišča v ... Su 00/2021 z dne 7. 12. 2021 in Su 00/2022 z dne 29. 11. 2022

20.Poleg pravočasno vloženih pritožb je pritožbeno sodišče obravnavalo tudi pritožbo pritožnice, ki jo je ta vložila po izteku pritožbenega roka. Pritožbeno sodišče o pravočasno vloženih pritožbah zoper sklep z dne 22. 12. 2022 še ni odločalo, poleg tega ocenjuje, da s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep, saj se predlagatelj zavzema za enako rešitev kot pritožnica, ki je to pritožbo vložila po odvetniku, ko ji je bila odobrena brezplačna pravna pomoč z odločbo Bpp 1017/2023 z dne 21. 6. 2023.

21.Predsednica Okrajnega sodišča v ... je s sklepom Su 00/2021 z dne 7. 12. 2021 pritožnikovo zahtevo za izločitev razpravljajoče sodnice F. F. zavrnila. Odločitev temelji na ugotovitvi, da (subjektivna ali objektivna) nepristranskost sodnice, ki jo je predlagatelj utemeljeval s trditvijo, da sodnica ne pozna sodne prakse oziroma odločb višje stopnje, izvaja dokaze, ki mu niso v prid in je pod vplivom sodnika Z. Z., ni izkazana. Hkrati je bilo predlagatelju pravilno pojasnjeno, da nestrinjanje z vodenjem postopka in z odločitvami, ki jih sodnik sprejme v posamezni fazi postopka pri opravljanju svojih pristojnosti v skladu s procesnimi predpisi, ne more predstavljati razloga za izločitev sodnika iz 6. točke 70. člena ZPP.

22.Predsednica Okrajnega sodišča v ... je s sklepom Su 00/2022 z dne 29. 11. 2022 pritožnikovo zahtevo za izločitev razpravljajoče sodnice F. F. ponovno zavrnila, dopolnitev predloga pa kot prepoznega zavrgla. Odločitev o zavrnitvi predloga temelji na pravilnem materialno pravnem zaključku, da sodi odločanje o predlogu za preložitev naroka in odločanje o sprejemu izvedeniškega mnenja v okvir rednih pravnih sredstev in ne predstavljajo razlogov za izločitev sodnice, prav tako ne odločitev sodnice v drugih postopkih, s katerimi se predlagatelj ne strinja.

22.Navedenih razlogov pritožba ne more učinkoviti izpodbiti z vztrajanjem, da mora biti sodnica izločena.

22.Vrhovno sodišče RS je v sklepu Cp 5/2024 z dne 7. 3. 2024 pritožniku že pojasnilo, da ZNP-1 priznava procesno sposobnost za samostojno vložitev predloga za prenehanje skrbništva oziroma za spremembo skrbniških obveznosti tudi osebi, na katero se postopek nanaša, v tem postopku pa lahko ta oseba samostojno opravlja tudi procesna dejanja. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu z dne 17. 10. 2022 pravilno povzelo, da ZNP-1 v skrbniških zadevah ne predvideva obveznega zastopanja po odvetniku. Določitev odvetnika v okviru brezplačne pravne pomoči je mogoča ob izpolnjevanju ustreznih pogojev po Zakonu o brezplačni pravni pomoči, kar pritožnik redno izkorišča. Prav tako njegova skrbnica. O tem se odloča v ločenem postopku. Če pritožnik pogojev za brezplačno pravno pomoč ne izpolnjuje, pa ni zakonskih ovir, da mu odvetnika priskrbi skrbnica. Vztrajanje pritožnika, da mu sodnica krši procesne in ustavne pravice, ker mu ne postavi odvetnika na stroške sodišča, zato ni utemeljeno.

23.Iz spisa izhaja, da sta bila pritožnik in pritožnica na narok 15. 11. 2022 pravilno vabljena in opozorjena na posledice izostanka (28. člena ZNP-1) ter tudi, da je sodišče njune pripombe vročilo izvedencu, ko ga je vabilo na zaslišanje (listovna številka 150 - 154). Pritožnica se naroka ni udeležila in izostanka ni opravičila, pritožnik pa je narok brez utemeljenega razloga zapustil. Sodišče prve stopnje je zato izvedenca utemeljeno zaslišalo brez njune navzočnosti. Pojasnilo pritožnice, da je na narok ni bilo, ker izvedenec že pred narokom ni odgovoril na njene pripombe, pa ni opravičljiv razlog.

24.Sodišče prve stopnje je predlog za prenehanje skrbništva oziroma za spremembo skrbniških obveznosti zavrnilo, ker je ugotovilo, da pri pritožniku ni prišlo do izboljšanja zdravstvenega stanja, da bi bil sam sposoben v sodnih in upravnih postopkih skrbeti za svoje pravice in koristi. Zaključek sodišča prve stopnje o tem temelji predvsem na zaslišanju pritožnika, pisnem in ustnem izvedenskem mnenju prof. G. G. ter podatkih o postopkih pritožnika od leta 2020 dalje. Dokazna ocena dokazov je jasna, racionalna, preverljiva in prepričljiva ter je pritožbeni očitki v ničemer ne omajejo.

25.Sodišče prve stopnje je z jasnimi in razumnimi razlogi zavrnilo izvedbo s strani pritožnikov predlaganih dokazov z zaslišanjem prič. Utemeljeno ni zaslišalo prič Č. B. in D. B. ter A. A., ker imenovani nimajo strokovnih znanj, ki se nanašajo na zdravstveno stanje pritožnika, to pa se presoja v tem postopku. Nadalje tudi utemeljeno ni zaslišalo sodnikov V. V., R. R., U. U. in zaposlenih na CSD Š. Š. in T. T. ter psihiatra dr. L. L., niti ni opravila ogleda delavnice, saj se v tem postopku ne ugotavlja pravilnost že pravnomočnih sodb in sklepov ter domnevnih krivic, ki naj bi se pritožniku godile glede lastništva delavnice. Sodišče prve stopnje je ustrezno ocenilo, da ti dokazni predlogi niso primerni za predmetni postopek. V postopku tudi ni bilo potrebno zaslišanje osebne zdravnice dr. N. N., ki je bila predlagana glede vprašanja, ali so prenehali razlogi za skrbništvo. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da gre za zdravnico splošne medicine in ne psihiatrinjo in bi lahko sodišču posredovala le svoje vedenje o dejstvih glede poteka zdravljenja oziroma zapisov v zdravstvenem kartonu, ne pa strokovnega ocene o tem, ali je zaradi duševne bolezni motena presoja realnosti pritožnika v zadevah, ki se obravnavajo na sodiščih in pred upravnimi organi. Pritožnik tudi zmotno meni, da se v tem postopku presoja, ali razpolaga z znanjem za samostojno zastopanje v upravnih in sodnih postopkih, in je zato njegova zahteva, da sodišče postavi izvedenca pravne stroke Ž. Ž., neutemeljena.

26.Sodišče prve stopnje je pred postavitvijo izvedenca v tem postopku udeležencem dalo možnost, da se izjavijo o morebitnih zadržkih katerega izvedenca psihiatrične stroke naj sodišče postavi in zadržek je bil izražen glede dr. O. O. Morebitnim predlogom udeležencev za postavitev določenega izvedenca sodišče ni dolžno slediti, za postavitev izvedenca iz tujine pa ni bilo razlogov. Sodišče prve stopnje je nato z liste stalnih sodnih izvedencev določilo prof. G. G., s čimer je zagotovilo, da mnenje izdela nevtralni izvedenec, ki z udeleženci ali predmetom spora ni povezan. Neutemeljeno je zato zavzemanje pritožbe, da bi moral biti za izvedenca postavljen osebni psihiater pritožnika prim. H. H. Trditev, da je izvedenec prof. G. G. zaposlen v ustanovi, ki je izdelala, po oceni pritožbe krivična mnenja za pritožnika, pa tudi ni zadostna osnova za sklep, da je izvedenec prof. G. G. pristranski.

27.Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, ki skušajo omajati izvedensko mnenje prof. G. G.. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da se je izvedenec ob izdelavi mnenja seznanil s predlagateljevo zdravstveno dokumentacijo, tudi z zdravniškim mnenjem dr. H. H., ki meni, da razlogi za odvzem opravilne sposobnosti pri pritožniku ne obstojijo več. Argumenti izvedenca, da se s tem mnenjem ni mogoče strinjati, ker ne temelji na celoviti dokumentaciji, prepričajo tudi pritožbeno sodišče. Za razliko od izvedenca osebni zdravnik s spisno dokumentacijo namreč ni seznanjen, glede odvzema poslovne sposobnosti pa razpolaga le z enostranskimi informacijami, ki jih pridobi od pacienta. Zato tudi njegovo zaslišanje ni bilo potrebno.

28.Izvedenskega mnenja tudi ne more omajati pritožbena trditev, da izvedenec ne bi smel upoštevati mnenja dr. L. L., ki temelji na podatkih psihiatrinje P. P., za katero pritožnika trdita, da je bila v tistem času, ko je obravnavala pritožnika pripravnica in je delovala je po nalogu pritožnikove sestre. Neutemeljeno se pri tem tudi zavzemata, da je treba te dokumente izločiti. Sodni izvedenec je moral vpogledati v izvedeniško mnenje dr. L. L., ki je bilo osnova za delni odvzem poslovne sposobnosti pritožnika, saj je moral oceniti, ali je stanje še vedno enako ali pa je prišlo do spremenjenih okoliščin. Pritožbene navedbe v smeri neustreznosti mnenja dr. L. L. in nepravilne odločitve v postopku izdaje sklepa o delnem odvzemu poslovne sposobnosti, vključno z navedbo, da je M. M. v mnenju z dne 21. 2. 2012 opozoril na zmedo, ki je nastala zaradi etično spornega ravnanja - predvsem zaradi podajanja šarlatanskega "strokovnega mnenja javnega zavoda" so neučinkovite. V postopku vrnitve delno odvzete poslovne sposobnosti se namreč presoja le, ali so prenehali razlogi, zaradi katerih je bila pritožniku poslovna sposobnost delno odvzeta, ne pa domnevna neustreznost izvedenskega mnenja dr. L. L., ki se je presojala v okviru postopka o odvzemu poslovne sposobnosti.

29.Pri presoji, ali so prenehali razlogi za delni odvzem poslovne sposobnosti se je sodišče prve stopnje tako pravilno oprlo na psihiatrično izvedensko mnenje prof. G. G., ki je tudi po mnenju pritožbenega sodišča jasno, popolno in strokovno preverljivo, zaradi česar tudi ni bilo nobene podlage za postavitev novega izvedenca. Na osnovi česa pritožba sklepa, da izvedenec ni prebral celotne dokumentacije, pritožba ne pojasni in zmotno meni, da je izvedenec ob zaslišanju ocenjeval pritožnikovo takratno zdravstveno stanje. Neosnovano tudi trdi, da je izvedenec mnenje spremenil. Že v pisnem mnenju je namreč le pogojno predlagal modifikacijo dosedanjega skrbništva, in sicer le za postopke, ki že tečejo in v katerih B. B. nastopa kot žrtev kaznivega dejanja in pod pogojem, da se mu omeji možnost vlaganja vedno novih pritožb oziroma širitev zadev na nove udeležence. Poudaril je, da so psihoorganska oškodovanost in posledične psihične spremembe v smislu osebnosti spremenjenosti izrazito trajno stanje, kjer izboljšanja ni realno pričakovati. Možgansko tkivo se namreč nikoli več ne more obnoviti, sčasoma je pričakovati še dodaten upad kognitivnih sposobnosti oziroma okrepitev simptomatike zaradi napredovanja bolezni in običajnih starostnih sprememb možganovine. Zato tudi v naslednjem letu ali še v daljšem časovnem obdobju ni pričakovati ozdravitve ali vsaj spremembe izboljšanja stanja. Smiselno enako je izpovedal tudi, ko je bil tudi zaradi pripomb pritožnikov zaslišan. Pojasnil je tudi, da lahko pride v primeru enostavnega upravnega postopka, če se od pritožnika zahteva nekaj, na osnovi česar bo imel občutek, da se mu dela krivica, do sprožitve novega kroga zapletov. Če namreč stvari ne gredo tako, kot si jih pritožnik zamisli, stvari v bistvu ne razume oziroma stvari realno ne dojame.

30.Ugotovitve izvedenca, da se pritožniku zdravstveno stanje vezano na kverulantstvo ni izboljšalo, potrjujejo tudi ugotovitve sodišče prve stopnje o pretiranem vlaganju zahtevkov in vlog. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se od leta 2020 dalje na Okrožnem sodišču v ... vodita dve zadevi, v katerih B. B. nastopa kot tožnik, Okrožno državno tožilstvo beleži več kazenskih ovadb vloženih po pritožniku, za pritožnika pa je bilo v obdobju od leta 2020 do sredine leta 2022 vloženih 47 prošenj za brezplačno pravno pomoč, (od tega šest je prošenj vložil sam pritožnik, 41 po skrbnici - pritožnici). Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sta v tem postopku skupaj vložila 20 vlog, skrbnica sama pa še šest vlog, v večini navedenih vlog pa predlagatelj še vedno ponavlja navedbe o storjeni krivici in izgubljeni delavnici ter očitke zoper sodelujoče v postopku, predvsem zoper sodnico in izvedenca. S temi ključnimi ugotovitvami sodišča prve stopnje, ki potrjuje ugotovitve izvedenca, da gre pri pritožniku za kverulantski tip blodnjave motnje, se pritožnika ne soočita, pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da tudi v pritožbenem postopku vzorec funkcioniranja pritožnika ni nič drugačen. Poleg tega iz spisa izhaja (listovna številka 337), da je Upravna enota ... Okrajno sodišče v ... zaprosila za podatke glede B. B. v zvezi z vlogo za nadaljevanje postopka številka 000 - 120/01 za legalizacijo orožja v njegovem imenu, vložene po A. A., na Okrajno sodišče v ... pa je pritožnik po A. A. 15. 5. 2024 vložil tožbo zaradi izročitve osebne in poslovne dokumentacije zoper sestro C. B. in nečakinjo E. E., ker naj bi mu že od leta 1996 kratili pravico do dokazovanja.

Pritožnik pa tudi ne zanika, da je izvedencu povedal, da bo lahko po vrnitvi poslovne sposobnosti vsak dan pri županu, tudi večkrat dnevno, dokler ne bo dosegel poprave krivic. Trditev pritožbe, da se je pritožnik sprijaznil s stanjem in novih postopkov ne sproža, tako brez dvoma ne drži. Vse to pa tudi pritožbeno sodišče utrjuje v prepričanju, da se pritožniku zdravstveno stanje vezano na kverulantstvo ni izboljšalo in zato ni pogojev (niti za delno) vrnitev poslovne sposobnosti. Drugačnega stanja ne izkazujeta tudi pritožbi priložena psihološki izvid in mnenje. Zato za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ponovno zaslišanje pritožnika v pritožbenem postopku ni potrebno.

31.Pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje, da se pred potekom enega leta ne more (ponovno) predlagati prenehanje skrbništva. Iz ugotovitev celotnega postopka nedvomno izhaja, da (prej) ni mogoče pričakovati ozdravitve ali znatnega izboljšanja psihofizičnega stanja pritožnika (prvi odstavke 68. člena ZNP-1). Zavzemanje pritožbe, da je rok predolg, ker je od izvedenskega mnenja preteklo že več kot leto in pol, ni utemeljeno, saj je postopek zanesljivo pokazal, da se funkcioniranje pritožnika na področju, zaradi katerega je postavljen pod skrbništvo, ostaja nespremenjeno.

32.Ker v pritožbah zatrjevani razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ob uradnem preizkusu izpodbijanih sklepov, ki ga je opravilo skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP, kršitev ni našlo, je pritožbe kot neutemeljene zavrnilo in izpodbijane sklepe sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

33.Izrek o stroški pritožbenega postopka temelji na 70. členu ZNP-1.

-------------------------------

1Verjetno pravilno udeleženka A. A

2Pooblaščenec uvodno poudarja, da predmetno pritožbo vlaga na izrecno zahtevo pritožnice in izdano odločbo Okrožnega sodišča v ... Bpp 00/2023 z dne 21. 6. 2023.

3Sklep Vrhovnega sodišča RS I R 132/2023 z dne 20. 9. 2023.

4Sklep podpredsednice Višjega sodišča v Ljubljani Su 385/2023-5 z dne 13. 12. 2023 v zvezi s sklepom Vrhovnega sodišča RS Cp 5/2024 z dne 7. 3. 2024.

5Enako velja tudi za izvedensko mnenje dr. K. K., v zvezi s katerim se pritožnik sklicuje na odločitev Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 4268/2010 z dne 16. 2. 2011 in za vsa izvedenska mnenja v pravnomočno končanih postopkih.

6Razloge za postavitev drugega izvedenca predvideva tretji odstavek 254. člena ZPP, ki določa, da sodišče postavi drugega izvedenca le, če so v izdelanem izvedenskem mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, te pomanjkljivosti pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem.

7Za kaznivo dejanje protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja po 1. odstavku 288. člena KZ-1; za kaznivo dejanje krive izpovedbe po 1. odstavku 284. člena KZ-1 in za kaznivo dejanje kršitve človekovega dostojanstva za zlorabo uradnega položaja, uradnih pravic po 266. členu KZ-1; za kaznivo dejanje tatvine po 1. odstavku 204. člena KZ-1, za kaznivo dejanje protipravnega odvzema prostosti po 1. odstavku 133. člena KZ-1, za kaznivo dejanje kršitve pravice do pravnega sredstva ali peticije po 1. odstavku 144. člena KZ-1, za kaznivo dejanje izneverjanja po 1. odstavku 215. člena KZ-1 in za kaznivo dejanje nevestnega dela v službi po 258. členu KZ-1; za kaznivo dejanje neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja po 1. odstavku 137. člena KZ-1; za kaznivo dejanje krive izpovedbe po 1. odstavku 284. člena KZ-1; za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po 1. odstavku 122. člena KZ-1.

8Zadeva je sodnici poročevalki dodeljena v delo zaradi pritožbe tožeče stranke in se vodi pod III Cp 1730/2024.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 70, 70-6, 254, 254/3 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 68, 68/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.