Jedro

V obravnavani zadevi je druga tožena stranka imela dodeljenega odvetnika, zato je sodišče njegove stroške pravilno odmerilo z uporabo 36. člena ZOdvT.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice na plačilo zneska 462.407,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 12. 1997 do plačila (I. točka izreka). Tožnici je naložilo, da je dolžna prvi toženi stranki plačati pravdne stroške v višini 5.810,25 EUR (II. točka izreka), na račun Okrožnega sodišča v Murski Soboti pa iz naslova povrnitve stroškov druge tožene stranke znesek 986,49 EUR (III. točka izreka).

2. Zoper stroškovno odločitev, ki se nanaša na določitev višine stroškov druge tožene stranke (III. točka izreka), se pritožuje druga toženka. Poudarja, da je stroške prijavila po določilu 12. člena Odvetniške tarife v skupnem znesku 5.985,44 EUR. Sodišče je stroške priznalo po 36. členu Odvetniške tarife, kar ni skladno z določilom 155. člena ZPP. 36. člen Odvetniške tarife se nanaša na odnos med pooblaščencem in stranko oziroma med sodiščem in stranko, ni pa omejitve, ki bi preprečevala sodišču priznanje stroškov po veljavnih tarifah za odvetniške storitve. ZPP pri stroških ne dela razlike med stroški, ki izhajajo iz veljavne Odvetniške tarife, in stroški, ki so priznani iz naslova brezplačne pravne pomoči. Veljavno je določilo 12. člena Odvetniške tarife, 36. člen pa je le zakonska omejitev za stranke, da ob eventuelni povrnitvi stroškov sodišču ne bi prišle v finančno slab položaj. Predlaga, da višje sodišče drugi toženki prizna celotne stroške po navedenem stroškovniku. Na pritožbo je odgovorila pritožnica in prerekala podane pritožbene navedbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zatrjevano neskladje med določiloma 154. in 155. člena ZPP in uporabo določila 36. člena Zakona o odvetniški tarifi (Ur. l. RS 67/2008, 35/2009) ni podano, saj predstavlja tudi določilo 36. člena ZOdvT Odvetniško tarifo, na katero se sklicuje ZPP.

5. Po določilu prvega odstavka 3. člena ZOdvT se nagrade odvetnikom določijo v evrih glede na vrednost predmeta odvetniške storitve, v nespremenljivih zneskih ali v razponu dveh nespremenljivih zneskov. Nagrade glede na vrednost predmeta urejata 12. in 36. člen ZOdvT, pri čemer se zadnji uporablja za določitev nagrad glede na vrednost predmeta, ki se izplačajo iz državnega proračuna. To velja za postavljene (po uradni dolžnosti) in dodeljene odvetnike (storitev pravne pomoči). V obravnavani zadevi je druga tožena stranka imela dodeljenega odvetnika, zato je sodišče njegove stroške pravilno odmerilo z uporabo 36. člena ZOdvT.(1) Za razlago uporabe 36. člena ZOdvT le v razmerju med stranko oziroma pooblaščencem in sodiščem, za katero se zavzema pritožnica, v zakonu ni podlage.

6. Posledično je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijani 3. točki sodbe, s katero je tožnici naložilo, da je dolžna iz naslova povrnitve stroškov druge tožene stranke Okrožnemu sodišču v Murski Soboti plačati znesek 986,49 EUR, pravilna, kar je narekovalo njeno potrditev na podlagi 2. točke 365. člena v zvezi s prvim odstavkom 166. člena ZPP.

Op. št. (1): Primerjaj tudi odločbe VDSS Pd 680/2015, VSL I Cp 261/2016, VDSS Psp 609/2014, VSL II Cp 2334/2014.