11. 5. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 20. aprila 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 392/2001 z dne 27. 2. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Okrajno sodišče v Ljubljani je razsodilo, da mora Mestna občina Ljubljana s tožnico (sedaj ustavno pritožnico) skleniti kupoprodajno pogodbo za stanovanje po določbah Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91 - I in nasl. - v nadaljevanju SZ). Višje sodišče je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je (glavni) tožbeni zahtevek zavrnilo, z izpodbijano sodbo pa je Vrhovno sodišče zavrnilo revizijo. Svojo odločitev sta sodišči sprejeli na podlagi stališča, da pritožnica na dan uveljavitve SZ ni bila imetnik stanovanjske pravice, pač pa je bivala v službenem (hišniškem) stanovanju in kot taka ni bila upravičena do nakupa stanovanja pod pogoji SZ.

2.Pritožnica se s tako odločitvijo sodišč ne strinja. Meni, da je stanovanjsko pravico pridobila na podlagi Zakona o stanovanjskih razmerjih iz leta 1974 in na podlagi sklenjene stanovanjske pogodbe iz leta 1977. Odločitvi Višjega in Vrhovnega sodišča, ki temeljita na drugačnem stališču, naj bi bili nezakoniti in protiustavni, saj ji jemljeta stanovanjsko pravico za nazaj. S tem naj bi bila pritožnica v neenakem položaju z drugimi imetniki stanovanjske pravice, v nasprotju z vsemi dokaznimi pravili in enakostjo strank pa naj bi bil tudi "uporabljen postopek dokazovanja in izvedbe dokazov". Meni, da izpodbijana sodba krši načelo pravičnosti, enakosti pred zakonom, pridobljenih pravic in prepoved retroaktivnosti. Zatrjuje tudi kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

3.Glede vprašanje statusa stanovanja hišnikov pa pritožnica meni, da razlaga SZ s strani Vrhovnega sodišča postavlja pod vprašaj tudi ustavnost zakonskih določb, ki obravnavajo kategorijo državljanov - bivših imetnikov stanovanjske pravice, pridobljene že po prejšnjih zakonih, drugače kot druge imetnike stanovanjske pravice.

B.

4.Ustavno sodišče večkrat poudarja, da v postopku z ustavno pritožbo skladno s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) ne presoja pravilnosti uporabe materialnega prava in dokazne ocene sodišč samih po sebi. Svojo presojo omeji na ugotavljanje kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

5.Z ustavno pritožbo pritožnica izpodbija stališče Vrhovnega sodišča, da gre za hišniško stanovanje, na katerem pritožnica na dan uveljavitve SZ ni imela stanovanjske pravice (iz navedb v ustavni pritožbi je razvidno, da pritožnica zmotno enači pravico uporabe hišniškega stanovanja s stanovanjsko pravico). Temu stališču pa z vidika varstva človekovih pravic ni mogoče ničesar očitati. Vrhovno sodišče je pritožnici pojasnilo, zakaj ni upravičena do odkupa stanovanja pod pogoji iz 117. člena SZ.

Nezadovoljstvo z odločitvijo sodišča, ki temelji na taki razlagi SZ, ki pritožnici očitno ni v korist, še ne pomeni, da gre za razlago, ki ne bi bila skladna z določbami Ustave. Zgolj argument, da je sodba po vsebini napačna, pa ne zadošča za sklep o kršitvi katerekoli človekove pravice in temeljne svoboščine.

6.Z vidika zatrjevane kršitve 22. člena Ustave, ki je v sodnih postopkih poseben izraz načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, bi bil lahko pomemben očitek pritožnice, da je bil dokazni postopek izveden v nasprotju z enakostjo strank v postopku. Ker pa pritožnica ni pojasnila, na kakšen način in z izvedbo katerih dokazov naj bi prišlo do kršitve 22. člena, Ustavno sodišče njenih navedb ni moglo preizkusiti. Dejstvo, da je bila dokazna ocena sodišča podlaga za zavrnitev njenega tožbenega zahtevka, pa te kršitve samo po sebi še ne izkazuje.

7.Navedbe pritožnice, s katerimi določbam SZ očita neustavnost, kolikor jih je mogoče razlagati tako kot jih je razlagalo Vrhovno sodišče v izpodbijani sodbi, pa so po vsebini predlog za njihovo presojo. Zato Ustavno sodišče pojasnjuje, da ZUstS ne omogoča, da bi pritožnik ob vložitvi ustavne pritožbe podrejeno vložil pobudo za oceno ustavnosti predpisa in zato takšne podrejene pobude ne presoja. Sicer pa bi Ustavno sodišče, če bi v postopku za preizkus ustavne pritožbe ugotovilo, da izpodbijane odločbe temeljijo na protiustavnem zakonu, ta zakon razveljavilo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 59. člena ZUstS).

8.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot to zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger