Jedro

Oseba, ki je umrla pred uveljavitvijo zakona o državljanstvu DFJ, torej pred 28.8.1945, ni pridobila državljanstva nove Jugoslavije.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnikov zoper odločbo Oddelka za notranje zadeve občine z dne 28.6.1993. V obrazložitvi navaja, da A.M.Z., ki jo je leta 1967 Okrajno sodišče za civilno pravne zadeve v Avstriji kot avstrijsko državljanko razglasilo za mrtvo in določilo kot dan smrti 31.5.1945, je dne 23.12.1941 v Avstriji sklenila zakonsko zvezo z avstrijskim državljanom Z.J.F.K. in s poroko pridobila moževo državljanstvo. Ker imenovana ni dočakala uveljavitve zakona o državljanstvu FLRJ dne 28.8.1945, ni pridobila državljanstva nove Jugoslavije. Prav tako ni mogla podati izjave o pridržbi državljanstva FLRJ v smislu 4. odstavka 35. člena zakona o državljanstvu FLRJ, zato ji je jugoslovansko državljanstvo prenehalo z dnem sklenitve zakonske zveze s tujim državljanom, to je dne 23.12.1941 v skladu s 4. odstavkom 55. člena pravilnika za izvajanje zakona o državljanstvu FLRJ.

V upravnem sporu tožnika izpodbijata navedeno odločbo. Menita, da tožena stranka napačno tolmači določbo 4. odstavka 35. člena zakona o državljanstvu FLRJ, na katero je oprla odločbo. Zakonodajalec, ki je v navedeni določbi predpisal, da državljanka FLRJ lahko v enem letu, to je do 5. julija 1947 poda izjavo, da obdrži državljanstvo FLRJ, je s tem jasno stal na stališču, da je taka državljanka, ki se je omožila med 6. aprilom 1941 in 28. avgustom 1945 ostala jugoslovanska državljanka in bi to državljanstvo izgubila z datumom sklenitve zakonske zveze samo v primeru, če do 5. julija 1947 ne bi podala izjave, da obdrži državljanstvo FLRJ. To državljanstvo je torej mogla obdržati le zato, ker ga pred tem ni izgubila. A.M.Z. je bila slovenskega rodu, imela je domovinsko pravico najprej v P. nato v S.S. in je do svoje smrti tudi prebivala na območju Jugoslavije. Smiselno predlagata, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo in ugotovi, da je bila A.M.Z. do svoje smrti jugoslovanska državljanka. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče zavrne tožbo kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

V stvari gre za ugotavljanje državljanstva kot predhodnega vprašanja v postopku denacionalizacije (od česar je odvisno, ali bo vložnik denacionalizacijske zahteve aktivno legitimirana stranka v denacionalizacijskem postopku). Pri ugotavljanju državljanstva povezanega z denacionalizacijskim postopkom, je upravni organ dolžan upoštevati vse predpise o državljanstvu, ki so veljali od rojstva oseb, katerih državljanstvo ugotavlja, do trenutka, ko se ugotavlja njihovo državljanstvo oziroma, če so te že umrle, do njihove smrti (39. člen zakona o državljanstvu Republike Slovenije) ter določbe zakona o denacionalizaciji (ZDen).

Upravni organ je v tem primeru, ko je z ugotovitveno odločbo (63. člen ZDen) ugotavljal državljanstvo A.M.Z., ker ta ni vpisana v evidenco o državljanstvu nove Jugoslavije, ugotovil in po mnenju sodišča pravilno, da A.M.Z., katero je Okrajno sodišče v Avstriji razglasilo za mrtvo in določilo za dan smrti 31.5.1945, ni dočakala uveljavitve zakona o državljanstvu FLRJ dne 28.8.1945 in zato ni pridobila državljanstva nove Jugoslavije. Glede na navedeno, ker imenovana ni pridobila državljanstva nove Jugoslavije, sama trditev tožnikov, da je imela A.M.Z. do svoje smrti, to je 31.5.1945, jugoslovansko državljanstvo, v tem primeru ne more vplivati na drugačno rešitev stvari. Iz že navedenih razlogov je pravno nepomembna tudi okoliščina, povezana s poroko A.M.Z., ki jo je dne 23.12.1941 sklenila z avstrijskim državljanom.

Ker je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, jo je zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis, skladno s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94).