Jedro

Ker je bil pritožnik izrecno poučen o pravnih posledicah neplačila, pa kljub temu takse za navedeno pritožbo ni plačal, ob tem, da tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, so bili v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za uporabo določbe tretjega odstavka 105.a člena ZPP.

Določba tretjega odstavka 105.a člena ZPP ne pomeni posega v pravico do pravnega sredstva, ampak gre za določitev ustreznega načina uresničevanja te pravice.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se šteje pritožba tožeče stranke z dne 14. 10. 2015 zoper sodbo Okrožnega sodišča v Krškem Pg 238/2013 z dne 25. 8. 2015 za umaknjeno.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka. V pritožbi je navajala, da je upravičena do oprostitve plačila sodne takse oziroma do odložitve njenega plačila do pravnomočne odločitve o pritožbi z dne 14. 10. 2015 zoper sodbo. Ob tem se je sklicevala na druge postopek pred sodiščem, v katerih je udeležena kot stranka, in v katerih je bila s predlogom za taksno oprostitev uspešna. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijani sklep zato razveljavi in obravnava pritožbo tožeče stranke z dne 14. 10. 2015 zoper sodbo. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po določbi prvega odstavka 105.a člena ZPP, bi morala tožeča stranka že ob vložitvi pritožbe zoper sodbo plačati sodno takso. V nasprotnem primeru mora biti sodna taksa plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, v katerem mora sodišče stranko opozoriti na posledice njenega neplačila (drugi odstavek 105. a člena ZPP). Če v tem roku sodna taksa za pritožbo ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena (tretji odstavek istega člena).

5. V obravnavanem primeru pritožnik sam priznava in ni sporno, da sodne takse v roku iz plačilnega naloga, v katerem je bil opozorjen na posledice neplačila, niti pozneje na poziv sodišča, ki ga je poslalo pritožniku v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1657/2015 z dne 9. 12. 2015, s katerim je bil pravnomočno zavrnjen njegov predlog za oprostitev in za odlog plačila sodne takse, ni plačal. Ker je bil pritožnik tudi izrecno poučen o pravnih posledicah neplačila, pa kljub temu takse za navedeno pritožbo ni plačal, ob tem, da tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, so bili tudi po presoji pritožbenega sodišča v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za uporabo določbe tretjega odstavka 105.a člena ZPP.

6. V zvezi s pritožbeno navedbo, da je pogojevanje plačila sodne takse v nasprotju s pravico do pravnega sredstva oziroma sodnega varstva, je Vrhovno sodišče RS že zavzelo stališče, da določba tretjega odstavka 105.a člena ZPP ne pomeni posega v navedeno pravico, ampak gre za določitev ustreznega načina uresničevanja te pravice.(1) V zvezi s pritožbenimi navedbami o neutemeljeni zavrnitvi oprostitve plačila sodne takse, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da te za obravnavani primer niso relevantne, saj ne zadevajo izpodbijanega sklepa. Tožena stranka je imela v postopku oprostitve plačila sodne takse na voljo pravna sredstva, vendar z njimi ni bila uspešna. Ker je bilo o njenem predlogu za taksno oprostitev že pravnomočno odločeno, očitkov v zvezi s tem postopkom ne more več uveljavljati v obravnavanem postopku, v katerem gre za presojo utemeljenosti odločitve o izpolnjenosti pogojev za obstoj domneve o umiku pritožbe.

7. Ker so se uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

8. Ker izpodbijani sklep ni sklep iz drugega odstavka 366.a člena ZPP, je o pritožbi odločala sodnica posameznica (prvi odstavek 366.a člena ZPP).

Op. št. (1): Sklep Vrhovnega sodišča III Ips 97/2010 z dne 8. 3. 2011.