Jedro

Tožnik je bil večkrat pozvan k dopolnitvi predloga za obravnavo in tožena stranka je od več organov pridobivala podatke zaradi presoje obrnjenega dokaznega bremena. Ker iz tožnikovih trditev ni razvidno, da je njegova osebna okoliščina razlog za slabšo obravnavo, pri čemer je D.D. v okviru pravilno izpeljanega postopka po 37. členu ZVarD zanikal vse tožnikove navedbe, pa tožena stranka ni bila dolžna izvajati dokaza z zaslišanjem prič, v zvezi s katerimi tožnik ni izkazal, zakaj je zaslišanje bistveno za zadevo. Izpovedbe prič namreč niso trditve, ampak so lahko le potrditev zatrjevanega.

Obravnava predloga po ZVarD ni vezana na potek drugih postopkov, saj lahko posebni zakoni podrobneje določijo ravnanja, ki pomenijo diskriminacijo in določijo sankcije zanje na svojem področju veljavnosti (drugi odstavek 2. člena ZVarD). Ob takem stanju stvari tožnik tudi po presoji sodišča ni izkazal, da je v obravnavani zadevi nastopilo obrnjeno dokazno breme.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Povzetek izpodbijane odločbe

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo na podlagi 40. člena Zakona o varstvu pred diskriminacijo (v nadaljevanju ZVarD) zavrnila tožnikov predlog za obravnavo diskriminacije z dne 30. 1. 2019 z dopolnitvami (1. točka izreka). Ugotovila je še, da stroški postopka niso nastali (2. točka izreka).

2. V obrazložitvi je tožena stranka uvodoma povzela tožnikove navedbe iz predloga za obravnavo diskriminacije, iz katerih je razvidno, da je bil s strani A zveze Slovenije (AZS) deležen rasne diskriminacije. Domnevne kršitve navaja v sedmih točkah, in sicer preprečitev zaposlitve na projektu zaradi opustitve predložitve dokazil glede strokovne trenerske usposobljenosti Olimpijskemu komiteju Slovenije (OKS), nezakoniti izbrisi iz registra AZS, zavrnitve usposabljanj, itd. Tožnik je pojasnil, da je a in član AZS od leta 1974, da je v tem času opravil številna izobraževanja ter da je delo trenerja in ostale funkcije v AZS opravljal neovirano in enakopravno do ..., ko je bil sklican zbor članic AZS v Celju. Ob tej priložnosti je tožnik zastopal društvo B, ki ga je AZS predlagala v verifikacijo skupščini za sprejem novih članic. Takrat naj bi podpredsednik C glasno in vidno nejevoljno izrazil mnenje z besedami: „A to si ti?“ in vprašal predsednika AZS: „Kaj je s tem, si ga že sprejel?“, ta pa mu je odvrnil: „Njegovo društvo je sprejel sekretar D, ki ga pozna.“ Sekretar je odgovoril: „Kaj je s tem narobe? E poznam še kot trenerja iz ... in ....“

3. Iz tožnikovega predloga je še razvidno, da je C z omenjenimi besedami zato, ker je (tožnik) Rom, nezakonito posegel v njegovo avtoriteto, saj naj bi ga prepoznal kot bivšega policijskega sodelavca, in da je bil zaradi romskega porekla odstranjen iz delovnega razmerja. Glede na navedeno tožnik meni, da ga je C rasno diskriminiral, saj je za vsa ostala društva ali a klube brez vsakega komentarja opravil postopek verifikacijske potrditve.

4. Tožnik je v predlogu izpostavil tudi nadlegovanje članov AZS. Opisal je, kako ga je poklical sekretar AZS D.D. in mu povedal, kaj o njem govorijo drugi iz AZS in kaj o njem govori C. Tožnik je še navedel, da so njegov primer obravnavali Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo in šport (Inšpektorat), ki je prijavo po izvedenem postopku ustavil, OKS, ki je prijavo odstopil Okrožnemu državnemu tožilstvu v Novem mestu, in Varuh človekovih pravic, ki je predlagal vložitev prijave pri toženi stranki.

5. Iz nadaljnje obrazložitve so razvidni odgovori, ki so jih toženi stranki poslali navedeni organi. Odgovori so bili tožniku poslani v izjavo skupaj s stališčem tožene stranke, da iz predloga za obravnavo diskriminacije in zbranega gradiva ne izhaja sum diskriminacije zaradi rase ali etničnega porekla. Tožena stranka je menila, da so bili izbrisi in ravnanja AZS posledica prepričanja te organizacije, da je tožnik strokovno usposobljenost v športu izkazoval s ponarejenimi listinami, zaradi česar je bil sprožen postopek na Inšpektoratu. Prav tako je obvestila tožnika, da je D.D. v celoti zanikal domnevne izjave.

6. Tožena stranka je opravila dodatne poizvedbe glede postopkov v zvezi z obravnavano zadevo. Odgovore policije, Okrožnega državnega tožilstva in Specializiranega državnega tožilstva je poslala tožniku v izjavo.

7. Tožnik je toženi stranki poslal tudi e-pošto z dne 27. 8. 2019 v zvezi z dogodkom na AZS, ki naj bi ga odjavila z izobraževanja, ker naj bi jo blatil na strokovnem forumu in ga hkrati pozvala, naj preneha nadlegovati dve osebi, ki organizirata izobraževanja. Tudi to ravnanje tožnik dojema kot rasno diskriminacijo.

8. Tožena stranka je v nadaljevanju pojasnila, da v postopkih obravnave diskriminacije skladno s 40. členom ZVarD velja obrnjeno dokazno breme, na kar je bil tožnik večkrat opozorjen.

9. Tožnikove očitke je tožena stranka strnila v dva sklopa.

10. V prvem sklopu je tožena stranka presojala očitke o diskriminatornem ravnanju AZS, ki jih je tožnik navedel v sedmih točkah in trdil, da se mu dogajajo zaradi osebnih okoliščin - primarno zaradi romskega porekla, pa tudi zaradi drugih osebnih okoliščin (jezika, starosti in izobrazbe). Ker tožnik domnevno slabše obravnave na tej podlagi ni z ničemer podkrepil, je tožena stranka presodila, da vzročna zveza med navedenimi osebnimi okoliščinami in ravnanjem AZS ni izkazana.

11. Tožena stranka je sprejela stališče, da tožnik ni celovito in objektivno predstavil okoliščin primera, ampak jih je izkrivljal z namenom, da bi podkrepil svoje navedbe, da so izbrisi in ravnanja AZS, ki se niso skladala z njegovimi pričakovanji, posledica njegove romske pripadnosti. V predlogu za obravnavo diskriminacije namreč ni pojasnil, da ostaja odprto vprašanje glede njegove strokovne usposobljenosti v športu; AZS namreč meni, da je tožnik strokovno usposobljenost izkazoval s ponarejenimi listinami, zaradi česar je (AZS) vložila prijavo na Inšpektorat. Trdil je namreč le, da ga AZS nezakonito obravnava, ker je Rom, in da je Inšpektorat postopek ustavil, ni pa pojasnil, da je bila razlog za ustavitev ugotovitev, da domnevna ponareditev dokumentov ni v pristojnosti Inšpektorata. Prav tako ni navedel, da je Inšpektorat prijavo odstopil policiji.

12. Po presoji tožene stranke je posplošena tožnikova trditev, da je bil do 25. 2. 2016 v AZS enakopravno obravnavan, od takrat dalje pa ne, ker je C vodstvu AZS razkril njegovo romsko poreklo. Tožnikov opis dogajanja na sklicu zbora članic in njegov subjektivni zaključek, da ga je kdorkoli slabše obravnaval zato, ker je Rom, po oceni tožene stranke nima podlage v predstavljenem dogodku, saj niti iz tožnikovih trditev ni razvidno, da bi ga ob tej priložnosti kdorkoli izpostavil kot Roma. Poleg tega je tožena stranka ugotovila, da je tožnik svoje romsko poreklo javno razkrival že prej, saj je leta 2013 kot prvopodpisani nastopal v peticiji Romov občine ... za izločitev občinskega svetnika ..., kar je javno dostopno na svetovnem spletu.

13. Drugi sklop tožnikovih očitkov se je nanašal na domnevno nadlegovanje zaradi osebne okoliščine, rase ali etničnega porekla, v obravnavani zadevi zaradi pripadnosti romski skupnosti. Tožena stranka je ugotovila, da tožnik te izkušnje ni osebno doživel, ampak ga je z govoricami, ki se širijo o njem kot o Romu, o čemer naj bi govorili „C in drugi iz zveze“, seznanil D.D.. Ta sicer ni bil zaslišan kot priča, vendar pa je toženi stranki v okviru 37. člena ZVarD pojasnil, da tožniku nikoli ni izrekel predstavljenih besed.

14. Na podlagi teh podatkov je tožena stranka tehtala verodostojnost tožnikovih navedb, ki bi, če bi jih D.D. potrdil v delu, ki se nanašajo na domnevno nadlegovanje, prispevale k prevalitvi dokaznega bremena na domnevnega kršitelja; temu pa bi sledila nadaljnja dejanja tožene stranke v postopku ugotavljanja diskriminacije. Tožnik je bil večkrat pozvan, naj svoje navedbe podkrepi z dokazi. Posredoval je številne listine in predlagal zaslišanje več prič, kar pa po oceni tožene stranke ne bi doprineslo k prevalitvi dokaznega bremena na domnevnega kršitelja (AZS). Tožnik kljub številnim dopisom in posredovanim listinskim dokazom z ničemer ni izkazal dejstva, ki bi opravičevala domnevo, da je bil kršena prepoved diskriminacije.

15. Tožena stranka je v bistvenem še pojasnila, da zgolj tožnikova povezanost s pravno varovanimi okoliščinami (rasa, spol in druge osebne okoliščine) ne pomeni samodejne neugodne obravnave. Predlagatelj mora namreč izkazati, da je osebna okoliščina razlog za slabšo obravnavo (vzročna zveza), česar pa tožnik ni storil. Tožena stranka je na podlagi 37. člena ZVarD pridobila zapisnik o izrednem inšpekcijskem nadzoru, zaradi česar je ocenila, da zaslišanje inšpektorja ni potrebno, saj ni bil prisoten na AZS, kjer naj bi se tožniku dogajala diskriminacija. Ker je D.D. v celoti zavrnil telefonski pogovor, ni bilo potrebno niti zaslišanje C.C. Enako po presoji tožene stranke velja za ostale predlagane priče, saj je tožnik svoj predlog oprl le na svoje subjektivno prepričanje, da je slabše obravnavan zato, ker je Rom. Številne posredovane listine pa potrjujejo le spor med tožnikom, ki zatrjuje, da ima ustrezno izobrazbo v športu, in AZS, ki meni, da so s tem povezane listine ponarejene, kar je po oceni tožene stranke jedro medsebojnega razhajanja. S tem v zvezi je tožena stranka pojasnila, da ni pristojna za presojo pristnosti listin in da na potek obravnavane zadeve ne vpliva razplet na to nanašajočega se kazenskega postopka.

Povzetek bistvenega tožnikovega trditvenega gradiva

16. Zoper navedeno odločbo je tožnik vložil tožbo zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka.

17. Iz uvodnih tožbenih navedb je razvidno, da bi morala tožena stranka pri odločanju uporabiti Ustavo, ZVarD, Zakon o inšpekcijskem nadzoru, Zakon o splošnem upravnem postopku, Deklaracijo Združenih narodov in Priporočila organov za enakost držav. Trdi, da ga je AZS rasno diskriminirala, ker je pripadnik romske etnične skupnosti.

18. Tožnik se ne strinja z ugotovitvami tožene stranke, da ni izpolnil trditvenega bremena. Izpostavlja, da je svojo prijavo z dne 30. 1. 2019 večkrat dopolnil. Vsakokratni dopolnitvi naj bi priložil listinske dokaze in predlagal zaslišanje določenih prič ter njihovo soočenje s tožnikom. Meni, da je tožena stranka opustila izvedbo predlaganih dokazov, čeprav je iz listin v spisu razvidno, da je AZS nezakonito kršila tožnikove človekove pravice zaradi romske narodnosti. Trdi, da je navedena organizacija zahtevala tožnikov izbris iz aplikacije ŠPAK, čeprav je Inšpektorat ustavil postopek, začet na podlagi prijave AZS.

19. Iz izpodbijane odločbe naj ne bi bilo razvidno, da je OKS zoper podpredsednico in podpredsednika AZS ter predsednika izpitne komisije za ... AZS na Okrožno državno tožilstvo v Novem mestu zaradi ugotovljene rasne diskriminacije že podal kazensko ovadbo po 131. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) zaradi kršitve enakopravnosti. To po tožnikovem mnenju pomeni, da ni res, da v obravnavani zadevi ni bila dokazana očitana kršitev AZS z elementi rasne diskriminacije. Predlaga, naj sodišče odpravi izpodbijano odločbo in ugotovi, da je bilo z dejanjem tožene stranke poseženo v človekovo pravico ali temeljno svoboščino.

20. Na glavni obravnavi se je tožnik skliceval na sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Kp ..., iz katerega naj bi bilo razvidno, da ni storil kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po drugem v zvezi s prvim odstavkom 160. člena KZ-1. To so mu namreč očitali zasebni tožilci, funkcionarji AZS ..., ... in .... Tožnik meni, da je iz ugotovitev Višjega sodišča razvidno, da ni bil obravnavan enako kot ostale članice AZS. Trdi še, da je tožena stranka odločala pristransko, saj ni izvedla dokaza z zaslišanjem prič, ampak je z njimi opravila telefonske pogovore. Priglasil je stroške.

Povzetek bistvenega trditvenega gradiva tožene stranke

21. Tožena stranka se je v odgovoru na tožbo sklicevala na obrazložitev izpodbijane odločbe. Po njenem mnenju so tožbene navedbe v zvezi z nepravilno uporabo materialnega prava presplošne. Izpostavlja, da ne gre za inšpekcijski postopek. V nadaljevanju razlaga vlogo Zagovornika načela enakosti in pravno podlago njegovega delovanja. V zvezi z obravnavano zadevo ob sklicevanju na 40. člen ZVarD pojasnjuje, da je ena izmed posebnosti postopka ugotavljanja diskriminacije tudi pravilo obrnjenega dokaznega bremena, na kar je bil tožnik kot predlagatelj postopka večkrat opozorjen.

22. V nadaljevanju tožena stranka navaja, da je tožnika večkrat pozvala k dopolnitvi predloga za obravnavo in pridobivala podatke od številnih organov, da bi lahko presodila, ali so navedbe v predlogu dovolj verjetne za prevalitev dokaznega bremena na domnevnega kršitelja. Ob sklicevanju na obrazložitev izpodbijane odločbe meni, da ni dolžna izvajati dokazov, ki za zadevo niso bistveni. Poudarja, da tožnik ni izkazal, kaj naj bi priče izpovedale in zakaj naj bi bilo njihovo zaslišanje bistveno. Meni, da je to še posebej pomembno glede na dejstvo, da je D.D. zanikal vse tožnikove navedbe. Navaja, da bi tožnik moral izkazati vzročno zvezo, da je njegova osebna okoliščina razlog za slabšo obravnavo. Poleg tega po prepričanju tožene stranke zaslišanje številnih prič ne bi doprineslo k prevalitvi dokaznega bremena na domnevnega kršitelja (AZS), saj tožnik ni z verjetnostjo izkazal dejstva, ki bi potrjevalo domnevo, da je bila kršena prepoved diskriminacije (ni izkazal, da je bila njegova narodnost razlog za obravnavo, ki jo je očital domnevnemu kršitelju).

23. Tožena stranka pojasnjuje, da OKS prijave rasne diskriminacije ni vsebinsko obravnavala, ampak jo je odstopila v reševanje Varuhu človekovih pravic in Okrožnemu državnemu tožilstvu v Novem mestu. OKS je še sporočila, da so po prejemu dopisa odvetniške pisarne, ki zastopa AZS, ugotovili, da komisija pri OKS ni razpolagala z vsemi relevantnimi informacijami. Zato je pozvala AZS k posredovanju dodatnih podatkov, ki pa jih do priprave dopisa toženi stranki še niso prejeli. Z navedenim je tožena stranka seznanila tožnika.

24. Iz odgovora na tožbo je v nadaljevanju razvidno, da tožilstvo ni ugotovilo rasne diskriminacije, saj predkazenski postopek še poteka, s čimer je bil tožnik seznanjen. Tožena stranka se ne strinja niti s tožnikovo navedbo, da iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da je bila zoper osumljene podana kazenska ovadba. S tem v zvezi se sklicuje na obrazložitev izpodbijane odločbe.

Presoja sodišča

25. Dne 8. 3. 2020 je sodišče izvedlo glavno obravnavo. V okviru dokaznega postopka je pregledalo prilogo od A1 do A3 tega spisa, spise, ki se nanašajo na zadevo, in na glavni obravnavi predložen sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Kp ... z dne 24. 9. 2020. Glede na to, da je v obravnavani zadevi sporno, ali je tožena stranka ravnala po pravilih postopka in ali je pravilno uporabila materialno pravo, izvedba dokaza z zaslišanjem tožnika po naravi stvari ni bila potrebna (pravilnost uporabe ZVarD in Zakona o splošnem upravnem postopku se presoja na podlagi podatkov spisa, ki se nanaša na zadevo).

K I. točki izreka:

26. Tožba ni utemeljena.

27. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Zato se sklicuje na njene razloge (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja: Dejansko stanje

28. Tožnikove očitke o diskriminatornem ravnanju AZS je tožena stranka presojala v dveh sklopih.

29. Najprej je ocenjevala navedbe, da tožnik od 25. 2. 2016 dalje v AZS ni več enakopravno obravnavan, ker je C.C. vodstvu AZS razkril njegovo romsko poreklo. Tožena stranka je menila, da tožnikov opis dogajanja na sklicu zbora članic AZS nima podlage v predstavljenem dogodku, saj niti iz tožnikovih trditev ni razvidno, da bi ga ob tej priložnosti kdorkoli izpostavil kot Roma. Poleg tega je ugotovila, da je tožnik že prej javno razkrival svoje romsko poreklo.

30. Drugi sklop tožnikovih očitkov se je nanašal na domnevno nadlegovanje zaradi njegove pripadnosti romski skupnosti, ki pa ga tožnik ni osebno doživel, saj naj bi ga z govoricami, ki se širijo o njem kot o Romu, seznanil D.D.. Ta pa je toženi stranki pojasnil, da tožniku nikoli ni izrekel predstavljenih besed.

31. Glede na navedeno tožnik po presoji tožene stranke ni izkazal, da je njegova osebna okoliščina razlog za slabšo obravnavo. V bistvenem je menila, da je iz predloženih listin razviden spor med tožnikom in AZS v zvezi z izkazovanjem tožnikove strokovne usposobljenosti, kar je jedro medsebojnega razhajanja.

Pravna podlaga

32. Namen ZVarD je v varstvu vsakega posameznika in posameznice pred diskriminacijo ne glede na spol, narodnost, raso ali etnično poreklo, jezik, vero ali prepričanje, invalidnost, starost, spolno usmerjenost, spolno identiteto in spolni izraz, družbeni položaj, premoženjsko stanje, izobrazbo ali katero koli drugo osebno okoliščino na različnih področjih družbenega življenja, pri uresničevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pri uveljavljanju pravic in obveznosti ter v drugih pravnih razmerjih na političnem, gospodarskem, socialnem, kulturnem, civilnem ali drugem področju (prvi odstavek 1. člena).

33. Diskriminacija pomeni vsako neupravičeno dejansko ali pravno neenako obravnavanje, razlikovanje, izključevanje ali omejevanje ali opustitev ravnanja zaradi osebnih okoliščin, ki ima za cilj ali posledico oviranje, zmanjšanje ali izničevanje enakopravnega priznavanja, uživanja ali uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, drugih pravic, pravnih interesov in ugodnosti (prvi odstavek 4. člena ZVarD).

34. Oseba, ki meni, da je bila diskriminirana, lahko pri zagovorniku vloži predlog za obravnavo (prvi odstavek 33. člena ZVarD).

35. Po prejetju predloga zagovornik preveri navedbe pri kršitelju oziroma drugih subjektih, od katerih lahko zahteva posredovanje tistih podatkov in dokumentov, ki so v skladu z načelom sorazmernosti nujno potrebni za obravnavo posameznega primera za ugotovitev obstoja diskriminacije. Državni organi, lokalne skupnosti, nosilci javnih pooblastil ter pravne in fizične osebe zagovorniku na njegovo zahtevo brezplačno posredujejo vse podatke, tudi osebne, in dokumente, ki jih zagovornik nujno potrebuje za ugotovitev, ali v obravnavanem primeru obstaja diskriminacija (prvi odstavek 37. člena ZVarD).

36. Posebnost pravnega varstva pred diskriminacijo je v obrnjenem dokaznem bremenu. Šele v primeru, ko diskriminirana oseba v postopku pri zagovorniku, pristojni inšpekciji ali drugem postopku, v katerem zahteva obravnavo diskriminacije, izkaže dejstva, ki upravičujejo domnevo, da je bila kršena prepoved diskriminacije, mora kršitelj dokazati, da v obravnavanem primeru ni kršil te prepovedi, oziroma da je neenako obravnavanje dopustno v skladu z ZVarD (prvi odstavek 40. člena ZVarD).

Sklepno

37. Iz podatkov spisa, ki se nanaša na zadevo, izhaja, da je bil tožnik večkrat pozvan k dopolnitvi predloga za obravnavo in da je tožena stranka od več organov pridobivala podatke zaradi presoje obrnjenega dokaznega bremena. Ker iz tožnikovih trditev ni razvidno, da je njegova osebna okoliščina razlog za slabšo obravnavo, pri čemer je D.D. v okviru pravilno izpeljanega postopka po 37. členu ZVarD zanikal vse tožnikove navedbe, pa tožena stranka ni bila dolžna izvajati dokaza z zaslišanjem prič, v zvezi s katerimi tožnik ni izkazal, zakaj je zaslišanje bistveno za zadevo. Izpovedbe prič namreč niso trditve, ampak so lahko le potrditev zatrjevanega.

38. Na navedeno stališče ne more vplivati niti vsebina sklep II Kp .... Nanaša se namreč le na presojo, ali je tožnik funkcionarjem AZS ..., ... in ... izrekel izjave, ki izpolnjujejo zakonske znake kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po drugem v zvezi s prvim odstavkom 160. člena KZ-1, in ne na presojo, ali je tožnik v obravnavani zadevi izkazal dejstva, ki upravičujejo domnevo, da je bila kršena prepoved diskriminacije (prvi odstavek 40. člena ZVarD).

39. Nebistven je tudi tožbeni očitek, da zoper podpredsednico in podpredsednika AZS ter predsednika izpitne komisije za ... pri AZS teče kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja rasne diskriminacije po 131. členu KZ-1. Ob upoštevanju podatkov spisa, ki se nanaša na zadevo, je tožena stranka namreč pravilno pojasnila, da s tem v zvezi teče le predkazenski postopek, o čemer je bil tožnik obveščen. Ne glede na to sodišče pojasnjuje, da obravnava predloga po ZVarD ni vezana na potek drugih postopkov, saj lahko posebni zakoni podrobneje določijo ravnanja, ki pomenijo diskriminacijo in določijo sankcije zanje na svojem področju veljavnosti (drugi odstavek 2. člena ZVarD).

40. Ob takem stanju stvari tožnik tudi po presoji sodišča ni izkazal, da je v obravnavani zadevi nastopilo obrnjeno dokazno breme. Zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

K II. točki izreka:

41. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.